Da, pojem zadovoljstva pri vremenskih napovedih je nekako razcepljen. Običajno smo zadovoljni, kadar nam vreme uresniči naše želje. Tako da nas ne moti napačna ali pa vsaj nekoliko napačna napoved, če je vreme »ne uboga«, seveda v prid naših želja. Bolje, da je po naše, kot da je pravilno, kajne? Težko smo nevtralni. Priznam, tudi z mano je tako. Morda edina razlika med mano in vami je, da sploh ne razmišljam, da vremenska napoved ne bi veljala, se uresničila. Pa čeprav vem, da seveda napovedi niso stoodstotne.
Ampak vendarle, kar napovemo, je najverjetneje, in da se ne bi uresničilo, se zgodi precej precej redkeje. Je pa res – kadar sam sestavljam vremensko napoved, natančno vem, kaj se lahko »zalomi«, kje so šibke točke napovedi. Kadar pa jo le poslušam doma ali preberem na spletu, ne vem, kaj se lahko še zgodi, kje lahko morebiti pričakujem odstopanje oziroma netočnost. V takem primeru sem povsem enak vsem bolj ali manj laičnim uporabnikom vremenskih napovedi. Morda je razlika v tem, da ne uporabljam poenostavljenih napovedi v sliki, kjer en ali dva vremenska simbola opisujeta, kakšno naj bi bilo vreme tekoči ali naslednji dan. Niti me ne navdušuje napoved vremena po urah. Še zlasti ne poleti, ko je veliko padavin v obliki ploh in neviht. A očitno je v človeški naravi, da pograbi informacijo, ki jo išče ali bi jo želel, pa čeprav ta informacija ni najbolj zanesljiva, kdaj pa niti kredibilna.
Ampak kako naj laik v poplavi takih in drugačnih vremenskih napovedi loči zrna od plev? Težko. Vedno se skušam postaviti v vlogo ljudi, ki niso meteorologi, tako da se vprašam, kako pa je mene lahko prepričati ali potegniti za nos na področjih, o katerih nimam pojma. Kako pa naj vem, katera različica drugega tira proti Kopru je najbolj optimalna, na primer. Zdi se mi, da moramo pač v takih primerih zaupati stroki. Pa čeprav tudi ta ni nezmotljiva. Ampak kako pogosto prihaja na plan prepričanje nekaterih ljudi, da se spoznajo na vse! Takih se pa kar malo bojim. Pa ne, ker bi bil res prepričan o njihovi vsevednosti.
