Ne le za notranjo tišino, večina od več kot 300 sodelujočih dijakov se je morala med vsemi šolskimi in obšolskimi obveznosti boriti tudi za dragocene minute in ure, ki so jih namenili pripravi člankov, ki smo jih objavljali v Dnevniku. Obveznosti so jih lovile celo med zaključno prireditvijo. Tako smo na balkonu Lutkovnega gledališča Ljubljana s prenosnikom na kolenih zmotili Tajo Islamovič z Gimnazije Ptuj. »Danes je rok za oddajo maturitetnih seminarskih nalog. Pravkar sem uredila še zadnje popravke in nalogo oddala,« zmagoslavno izjavi. Pogovor nanese na šolski sistem, o katerem v zadnjem času pogosto razmišlja. »Imela sem negativno mnenje o zasebnih šolah, zdaj pa imamo vsi sodelujoči, ki smo pisali o financiranju zasebnega šolstva, širši vpogled vanje. Z zasebnimi šolami v resnici ni nič narobe. Prav je, da določene stvari počnejo drugače, nekatere celo bolje od državnih šol. Ni pa pravično, da si jih nekatere družine ne morejo privoščiti,« ugotavlja bodoča podjetnica.
Spoznavanje novih pogledov na svet
Tudi finance so pomembno področje, ki se mu včasih premalo posvečamo, je prepričan Rok Špiletič s Škofijske klasične gimnazije, ki je o tej temi pisal s svojimi sošolci. »Naučil sem se veliko novega. Ne le o financah, tudi o komunikaciji z ljudmi in novinarskem delu. Kljub vsemu bralcem svetujem, naj se za svoje finance zanimajo, naj si o tem pridobivajo novo znanje, saj jih bodo le tako lahko pametno upravljali.«
Odpiranje novih pogledov na svet je za Nejo Čirič z Gimnazije Franceta Prešerna Kranj dobrobit, ki ji jo prinaša sodelovanje pri našem projektu. »Na določeno temo smo sodelujoči prisiljeni pogledati še z drugega zornega kota, kar je dobro.« Dijaki njene šole so raziskovali lažne novice, ki so jih kar naprej deležni z različnih strani. S pomočjo novega znanja, ki so ga pridobili med pisanjem člankov, jih bodo poslej lažje prepoznali in se jim uprli.
Dijakom Srednje šole Slovenska Bistrica, letošnjim novincem, je sodelovanje prineslo številne nove izkušnje, nam je zaupala Anja Sobočan iz gimnazijskega programa. Pot do končnega cilja – objave kakovostnih člankov – se je precej razlikovala od snovanja šolskega časopisa. »To je za nas, dijake, enkratna priložnost, da spoznamo delo novinarjev. Naučili smo se, kako pristopiti do sogovornikov. Do potankosti smo občutili tudi, kako je ustvarjati pod pritiskom postavljenih rokov,« hudomušno pristavi.
Občutek, ko se vidiš v časopisu
Priznanja, ki smo jih podelili sodelujočim šolam in njihovim profesorjem, jim veliko pomenijo. »To so trenutki, ki si jih zapomniš za vse življenje,« je občutke, povezane s projektom, povzel Juš Navratil s trboveljske gimnazije. Slovesno je bilo v šolah namreč tudi takrat, ko so dijaki svoje članke prebrali v časopisu. »Zelo zadovoljni so bili in upravičeno ponosni nase,« se občutkov svojih dijakov spominja Štefan Kardoš, mentor novinarskega krožka na Dvojezični srednji šoli Lendava. »Velika razlika je med pripravljanjem člankov za Dnevnik in med ustvarjanjem šolskega časopisa. Slednjega sestavimo iz tistega, kar imamo na voljo, medtem ko je bilo treba za Dnevnik upoštevati precej navodil.« Ker dijaki prihajajo z ene bolj oddaljenih šol, sta jim tudi obisk Dnevnikove centralne redakcije, kjer so svoje članke postavili na strani z Dnevnikovim mentorjem in tehničnim urednikom, in zaključna prireditev v prestolnici veliko pomenila.
Ne le po tem, od kod prihajajo, tudi po številu sodelujočih dijakov so se letošnje ekipe med seboj zelo razlikovale. Medtem ko je nekatere tvorila le peščica dijakov, po najbolj številni, kar 20-glavi ekipi mladih novinarjev slovi Gimnazija Brežice. »Nihče ni imel napovedanega testa, zato smo na zaključno prireditev lahko prišli vsi,« je ponosna njihova profesorica Bernardka Ravnikar. »Dijaki radi pridejo v Ljubljano. Zaključna prireditev jim pomeni vez z drugimi dijaki, saj vendarle prihajamo z obrobja države,« je dodala. Dijaki in njihovi profesorji so si po končani prireditvi in sprejemu pri predsedniku republike z zanimanjem v Cankarjevem domu ogledali še razstavo fotografij Dnevnikovih fotografov. Njihovi obrazi so izdajali, da jih fotografski utrinki naših fotografov niso pustili hladnih.
