Po okoljevarstvenikih, hidrogeologih in mestni opoziciji so glas proti novemu povezovalnemu kanalizacijskemu kanalu C0 prek vodovarstvenega območja Ljubljanskega polja dvignili še kmetje. Delavcem Javne razsvetljave in treh pogodbenih partnerjev, ki naj bi začeli te dni graditi na Ježici, so dela onemogočili tako, da so ob cesto Na produ parkirali več traktorjev in drugo kmetijsko mehanizacijo ter tako preprečili dostop do gozdička ob Savi, kjer so delavci že požagali nekaj drevja. Izvajalcem ni preostalo drugega, kot da so poklicali policiste, ki so sestavili zapisnik in kmetom ter lastnikom zemljišč sporočili, da so se na občini do razjasnitve vseh dejstev odločili prekiniti dela.
Po pripovedovanju Braneta Grada, enega od lastnikov zemljišč na širšem območju bodočega povezovalnega kanala, so lastniki najbolj razjarjeni zaradi tega, ker jih občina ni vključila v postopke umeščanja kanala v prostor. »Občina krši gradbeno dovoljenje, saj ji je upravna enota naložila, da smo (lastniki zemljišč ob predvidenem kanalu, op.a.) stranke v postopku, česar pa ne upoštevajo. Župana smo na javni obravnavi občinskega prostorskega načrta opozorili, da nas niso vključili kot strank v postopku in da bodo morali očitno kopati s helikopterjem, vendar nas ni poslušal. Zdaj smo tukaj,« pravi Grad.
Protestniki napovedujejo izgubo evropskih sredstev
Na ljubljanski občini, kjer včeraj niso imeli časa za odziv na protest, očitno trdijo, da je občinska cesta Na produ, ob kateri bo v veliki meri potekal povezovalni kanal, široka šest metrov in da zato varovalni pas kanala ne sega na sosednja zemljišča, lastniki teh zemljišč pa posledično niso mogli biti stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
»Obvozna cesta je široka šest metrov, ne pa ta cesta, ki se tam pri gozdičku konča. Če bi bila to šestmetrska cesta, ne bi kar tako izginila. Občina ima le kakšne štiri metre široko cesto, ob njej pa je okoli sto lastnikov zemljišč, ki bi morali biti stranke v postopku. Zato je to gradbeno dovoljenje neveljavno. Če ga bodo želeli obnoviti, bodo morali sprejeti tudi nov občinski prostorski načrt, kar bo trajalo dve leti. Medtem pa bodo izgubili evropska sredstva,« opozarja Grad. Šlo bi za velik udarec, saj je prva faza del, katerih ključni del je ravno povezovalni kanal, vredna skoraj 28 milijonov evrov, celotni projekt, ki predvideva gradnjo manjkajoče kanalizacije v naseljih z več kot 2000 prebivalci in nadgradnjo čistilne naprave v Zalogu, pa vrtoglavih 135 milijonov, pri čemer bosta več kot 80 milijonov prispevali država in Evropska unija.
A dejstvo je, da ima občina še vedno veljavno gradbeno dovoljenje in da je pridobila tudi služnostno pravico za gradnjo na zemljiščih, ki niso njena. Na vprašanje, kaj bodo storili, Grad odgovarja, da se proti temu gradbenemu dovoljenju, izdanemu pred več kot štirimi leti, borijo tudi po pravni poti. Ali so torej že vložili tožbo? »Ne še,« pravi Grad, ki, ko ga vprašamo po imenu odvetnika, ki jih zastopa, odgovori, da v tem trenutku še ne želi razkriti njegove identitete.
Grad, ki se je izmed kakih dvajsetih protestnikov edini javno izpostavil, pravi, da je glavni motiv vseh, ki nasprotujejo kanalu, skrb za pitno vodo. »Malo je mest, ki imajo tako pitno vodo kot Ljubljana. Zdaj pa želi občina s tem kanalom glavni vodonosnik spremeniti v Tojnico (potok, ki ga je na Vrhniki onesnažil Kemis, op.a.). In to samo zato, da bo umazano vodo speljala iz Medvod in Vodic. Tukaj ne gre za naše parcele ali naše pridelke, temveč za podtalnico,« pravi Grad. A zbrani protestniki le niso imeli vsi tako plemenitih namenov. Slišati je bilo namreč tudi, kako bo moral ljubljanski župan Zoran Janković za kvadratni meter plačati 200 evrov, da mu bodo pustili kopati po njihovih zemljiščih. »Potem pa lahko tudi nehamo obdelovati to zemljo,« je malo v šali, malo zares eden od zbranih protestnikov razlagal kolegom, ki so se naslanjali na eno od parkiranih cistern.
Proti že v SDS in hidrogeologi
Skrb za vodonosnik, iz katerega se napaja večji del Ljubljane, je bila doslej tudi v ospredju nasprotovanj hidrogeologov, združenih v Slovensko organizacijo za podzemne vode, in opozicijskih mestnih svetnikov SDS. Oboji so izpostavili zanje sporno dejstvo, da je upravna enota gradbeno dovoljenje za kanal izdala, ne da bi investitor izvedel presojo vplivov na okolje. A na Agenciji za okolje so že večkrat poudarili, da pogojev za obnovitev postopka skladno z zakonodajo ni. Po njihovem mnenju za to tudi ni nobene potrebe, saj so občine vlagateljice pri pripravi načrtov za kanal ustrezno predvidele morebitne vplive na okolje. Agencija je vlagateljicam tudi sama predpisala določene projektne pogoje, katerih namen je zmanjšati možnosti onesnaženja podzemne vode, pri čemer so upoštevali ugotovitve, ki so izhajale iz vodnega, kulturnovarstvenega in naravovarstvenega soglasja ter soglasja Zavoda za gozdove Slovenije.
Prav pridobljeno vodno soglasje izpostavljajo na Vodovodu-Kanalizaciji, kjer poudarjajo, da sta »eden najpomembnejših ukrepov za zaščito vodnih virov prav gradnja kanalizacije na vodovarstvenih območjih in ustrezno čiščenje odpadne vode pred vračanjem v naravo, torej urejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«. Presenetile so jih tudi kritike, da javnost ni bila vključena v postopke umeščanja v prostor, saj je bilo umeščanje kanala večkrat javno obravnavano v postopku priprave in kasnejših sprememb občinskega prostorskega načrta.
