Republiški stanovanjski sklad je septembra lani vložil slab milijon evrov vredno tožbo proti etažnim lastnikom stanovanj v delu soseske Zeleni gaj, ki ga je sklad označil kot F5.1. Vzrok za tožbo je bilo dejstvo, da so lastniki stanovanj v tem delu soseske zaradi skritih napak v svojih stanovanjih in skupnih prostorih marca lani unovčili bančno garancijo za odpravo napak. Direktor sklada Črtomir Remec pravi, da gre za neupravičeno unovčenje garancije.
Pomočnica direktorja sklada Mojca Štirtof - Brus je poudarila, da so se za tožbo odločili, ker je bilo unovčenje bančne garancije vezano na hipotetične napake. »Te napake do danes še niso nastale, sklad o njih še ni bil obveščen in jih tudi nismo imeli možnosti mi ali izvajalec odpraviti,« je pojasnila Štritof-Brusova. »Do sredstev iz bančne garancije bi bili etažni lastniki upravičeni šele, ko bi napaka, za katero je podano jamčenje, dejansko nastala,« je pojasnila pomočnica direktorja, ki zagotavlja, da je sklad tožbo pripravljen umakniti, če bodo etažni lastniki in upravnik vrnili bančno garancijo.
Problem niso madeži, ampak hidroizolacija
A odvetnik toženih stanovalcev Luka Gaberščik iz odvetniške družbe Brulc, Gaberščik in partnerji poudarja, da so lastniki stanovanj najprej predlagali podaljšanje garancije, v vmesnem času pa bi sklad lahko odpravil napake. Ker se sklad s tem ni strinjal in ker po Gaberščikovih besedah napak Strabag kot izvajalec ni odpravil, so unovčili garancijo. »Stanovalci so se bili še vedno pripravljeni dogovoriti s skladom in so se pogovarjali do sredine februarja. Zaradi teh pogovorov so čakali z iskanjem izvajalca, ki bi odpravil napake. Ampak na teh pogajanjih nihče od predstavnikov sklada ni bil vsaj toliko korekten, da bi nam povedal, da so septembra lani recimo iz previdnosti vložili tožbo,« je dejal Gaberščik.
Sklad je sicer priznal, da je skritih napak za 150.000 evrov, a Gaberščik je poudaril, da je to bistveno prenizek znesek. »Ključni problem je odvodnjavanje in hidroizolacija tako strehe kot garaž. V stanovanjih, na hodnikih in v garaži nastajajo zaradi vlage madeži, ki bi jih sklad bolj kot ne rad odpravil s pleskanjem. Stanovalci jim poskušajo dopovedati, da je ta madež posledica nečesa drugega, kar je treba odpraviti,« je povedal Gaberščik in dejal, da bodo stroški ureditve hidroizolacije bistveno višji od tega, kar je pripravljen priznati sklad. »Če bodo stroški popravil nižji od unovčene garancije, bodo stanovalci razliko vrnili skladu,« je zagotovil odvetnik.
Stroške tožb želijo prepoloviti
Štritof-Brusova je sicer poudarila, da je sklad v preteklosti stanovanja prodajal na 42 različnih lokacijah, odprtih pa imajo šest tožb z etažnimi lastniki v blokih, ki jih je gradil sklad. Eno tožbo je proti etažnim lastnikom vložil sklad, in sicer ravno v primeru Zelenega gaja, preostale pa so proti skladu zaradi odprave napak vložili etažni lastniki v Novem Dragomlju, na Mesarski ulici, v Tacenskih dvorih, Perovem in soseski Šalara II. Remec je seštel, da je sklad od leta 2009 do 2017 za sodne postopke z etažnimi lastniki porabil 5,7 milijona evrov. »To je ogromna številka,« je zatrdil Remec. V prihodnjih letih želi ta znesek zmanjšati za polovico.
Remec je poudaril, da napake na stanovanjih nastajajo tudi zato, ker jih lastniki oziroma upravniki neustrezno vzdržujejo ali pa ker lastniki stanovanja predelujejo po svoji volji. »To vpliva na solidnost gradnje in je včasih lahko bistveno za nastanek novih napak,« je dejal Remec in zatrdil, da sklad napak, ki so nastale zaradi neustreznih predelav ali nevzdrževanja, ni pripravljen odpravljati na svoje stroške.
Uvedli ukrepe za preprečevanje tovrstnih težav
»Zavedamo se, da večina problemov, do katerih prihaja in so povod za sodne postopke, izhaja iz neodzivnosti in stečajev prodajalcev in izvajalcev del na stečaju,« je dejal Remec. V konkretnem primeru soseske F5.1 je gradnjo začel grosupeljski GPG, ki je med gradnjo šel v stečaj, dela je nato prevzel Imos, ki prav tako ni končal gradnje, temveč je njegov podizvajalec Strabag končal dela, je povedala Sanja Burnazović, vodja investicijskega sektorja v skladu. Kljub menjavam gradbincev pa je Remec poudaril, da se Strabag ni mogel izgovarjati na to, da so za kakšne napake krivi njegovi predhodniki, saj da je bil ob prevzemu del seznanjen z dejanskim stanjem na objektih.
Direktor sklada je priznal, da so včasih pri odpravi napak preveč dolgo poslušali izgovore izvajalcev, zakaj se določene napake ne odpravijo v dogovorjenem času. »Zato smo letos sprejeli korektivne ukrepe, v okviru katerih napake, če jih v določenem času ne odpravijo izvajalci, odpravimo sami,« je napovedal Remec.
