Bolj »avanturistično« je bil zasnovan koncert Orkestra Slovenske filharmonije, pri čemer seveda merim na izbiro Hauseggerjeve Simfonije narave. Toda na neki poseben način je bilo tudi to v resnici »prežvečeno« delo – simfonija se zdi sestavljena kot mozaik drobcev Wagnerja, Richarda Straussa in Mahlerja, ki so formalno le ohlapno povezani, a se hkrati nagibajo k praznemu veličastju in gostobesednosti, zato bi bil skoraj nujen odgovor na vprašanje, zakaj Hausegger. Še posebej zato, ker smo ostali brez muzikološkega/intendantskega uvida v smiselnost izbi

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.