Nekdanja direktorica Ljudske univerze Kranj (LUK) Darja Kovačič je kriva zlorabe položaja in goljufije, je danes odločilo kranjsko okrožno sodišče in ji naložilo skupno pogojno kazen 11 mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Na sedem mesecev pogojne kazni z enako dolgo preizkusno dobo je sodišče za zlorabo položaja obsodilo tudi nekdanjo računovodkinjo Barbaro Šmid, ki je bila nekaj časa tudi vršilka dolžnosti direktorice te ustanove.
Z dogovorom do odpovedi pogodbe
Kot je odločitev senata povzela sodnica Milena Turuk, mora vsaka od njiju najpozneje pol leta po pravnomočnosti sodbe plačati dobrih 7400 evrov, Kovačičeva pa v enem letu še dobrih 13.600 evrov, ki si jih je pridobila s svojim ravnanjem. Tudi sodne stroške si morata obsojeni, katerih sodba še ni pravnomočna, deliti. Obramba je že napovedala pritožbo.
Obe sta zlorabili položaj, ko je Šmidova med 5. in 15. oktobrom 2012 opravljala dolžnosti vršilke dolžnosti direktorice LUK. Takrat je izpeljala postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi Kovačičeve zaradi nesposobnosti, čemur je sledila odpravnina Kovačičevi v višini skoraj 15.000 evrov. Kovačičeva je nekaj mesecev pred tem odstopila kot direktorica zavoda, a pri dejanju je Šmidovi pomagala s priznanjem očitkov o nesposobnosti. Kot sledi iz obtožnice, je Kovačičeva posledično decembra istega leta v zmoto spravila tudi kranjski zavod za zaposlovanje, ki je na podlagi njene vloge in predložene odpovedi zaposlitve zaradi nesposobnosti izdal odločbo, po kateri je do avgusta 2013 prejemala nadomestilo za brezposelnost v skupnem znesku 13.600 evrov neto.
»Obe kaznivi dejanji sta prepričljivo dokazani. Po presoji sodišča sta obe sporazumno soglašali s tem, da delovno razmerje preneha, kot da gre za razlog nesposobnosti, ki je Kovačičevi zagotovil tako odpravnino kot nadomestilo zavod za zaposlovanje,« je poudarila Turukova. Na preteklih narokih je sicer prvoobtožena Barbara Šmid poudarila, da je LUK Kovačičevi izplačal nižjo odpravnino, kot ji je pripadala po zakonu. Prejela je zgolj odpravnino v višini desetih povprečnih slovenskih osebnih dohodkov. To je v svojem zagovoru potrdila tudi drugoobtožena Kovačičeva. Po zakonu bi ji, kot je povedala, pripadalo 24.000 evrov odpravnine, prejela pa jih je 14.900 ob zagotovilu Šmidovi, da zaradi tega zavoda ne bo tožila, saj so tudi drugim zaposlenim dajali enako odpravnino.
Kovačičeva: Neetično bi bilo prejemati direktorsko plačo
Po odstopu z mesta direktorice, do katerega so jo pripeljale osebne okoliščine, Kovačičeva ni zmogla opravljati delovnih nalog na novem delovnem mestu, kljub temu da je pred tem dolgo uspešno vodila to ustanovo. Tudi Šmidova, ko je začela opravljati dolžnosti direktorice, si je od nekdanje vodje LUK obetala veliko pomoči, vendar so bili to računi brez krčmarja. Kovačičeva zaradi osebnih težav ni mogla opravljati niti svojega dela, zaradi česar so se odločili, da jo odpustijo zaradi nesposobnosti.
Darja Kovačič je v preteklih obravnavah v svojem zagovoru poudarila, da je vedno delala v dobro ustanove, ki jo je med svojim 21-letnim vodenjem uspešno rešila rdečih številk. Obtožba tožilstva, da je nezakonito pridobila odpravnino in zlorabila javna sredstva, je, kot je dejala, zanjo zato še bolj boleča. Prepričana je, da se je, ko je odstopila kot direktorica, odločila pravilno, saj se ji je zdelo neetično, da bi prejemala direktorsko plačo, ki je ne bi pokrila s svojim delom. Ker se na novem delovnem mestu ni mogla niti lotiti vseh zadolžitev, ni nasprotovala odločitvi Šmidove, da jo bodo odpustili, je še dodala.
