Štiri srednješolske in tri višješolske ekipe z različnih koncev Slovenije so v novomeški Hiši kulinarike pokazale, kako so se mnoga praznovanja ohranila skozi stoletja, še vedno jih spremlja tudi bolj ali manj enaka kulinarika, le da v sodobni preobleki. Ker gre za že 20. državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije, ki ga pripravljata Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZTKS) in novomeški center biotehnike in turizma, je tudi letošnje tekmovanje »dišalo« po obletnicah in jubilejih.
»Že dvajset let se ukvarjamo z mladimi, ki si želijo kaj več kot le tisto, kar jim ponujajo šolske klopi,« pravi Helena Lesar iz ZTKS. Za biotehnične in gostinske šole vsako leto pripravijo posebno tekmovanje, pri čemer pa ne gre zgolj za kuhanje, ampak za pravo raziskovalno delo. Tako morajo dijaki in študentje najprej temeljito raziskati določeno tematiko, izdelati pisno nalogo, ki jo zagovarjajo pred strokovno komisijo in na koncu pripraviti in predstaviti še jedi, ki sodijo zraven. Pri ZTKS želijo s tekmovanjem dvigniti priljubljenost etnoloških in kulinaričnih značilnosti slovenskega podeželja, odkriti za etnologijo in kulinariko nadarjene dijake ter jih spodbuditi k poglabljanju znanja in raziskovalni dejavnosti na tem področju, dodaja Lesarjeva.
O čisto pravih »mučenikih«
Laura Muhič, Katarina Dovjak in Nastja Novak s centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto so v sodelovanju z »mučeniki« iz Mučeniškega kluba Mokro Polje, ustanovljenega pred 30 leti, pokazale, da je praznik na Dolenjskem še kako živ. »Ena od posebnosti je, da imajo v kleti tako imenovano mučeniško vino, vsak od mučenikov namreč v skupni sod zlije svoje vino. Možakarji se na ta dan odenejo v značilne rdeče kariraste srajce in pumparice, v nahrbtniku pa ne smejo manjkati suhe slive, različne vrste domačih klobas, čebula in kruh,« opisujejo dijakinje.
Kaj je prejšnjim generacijam pomenil vstop v polnoletnost in kaj pomeni današnjim, pa so ugotavljali Nina Jereb, Ines Rupnik in Denis Budački, prav tako z novomeškega Grma, in s svojo raziskavo in neposrednostjo tudi najbolj prepričali tričlansko komisijo. »Polnoletnost naša generacija povezuje predvsem z možnostjo pridobitve vozniškega dovoljenja, neomejenim nakupom alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, z vstopom v nočne klube, z volilno pravico, predvsem pa z večjo samostojnostjo in možnostjo zaposlitve. Tudi našim staršem je 'osemnajstka' pomenila podobno, še najmanj pa je prehod v polnoletnost pomenil generaciji naših starih staršev. Živeli so v mnogo težjih razmerah, veliko delali, že zelo zgodaj prevzemali skrb za sorojence, kmetijo,« so ugotovili v raziskavi. Pa danes? Na zabavah ob 18. letu se zbere tudi do sto mladostnikov, popijejo ogromne količine alkohola, ki so pogosto razlog za opitosti, poškodbe in gmotno škodo, priznavajo mladostniki. Na podeželju se še ohranja postavljanje mlajev na večer pred 18. rojstnim dnem in petje podoknic.
Kisla juha, pohorski lonec in omleta v sodobni različici
V kategoriji višjih šol si je največ točk prislužila ekipa mladeničev z Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. »Nismo se osredotočili le na en praznik, ampak smo poskušali prikazati skupne točke praznikov, kot jih praznujejo na Štajerskem, od abrahama, poroke, obletnic do Martinovanja, pusta. Vsem so bolj ali manj skupne tradicionalne štajerske jedi – kisla juha, pohorski lonec, pohorska omleta. Le da smo jih mi pripravili na sodoben način,« je povedal Erazem Ocvirk, ki je skupaj s Tomažem Hohkrautom in Juretom Dretnikom pripravljal še zadnje podrobnosti na spomladansko okrašeni mizi. In kaj loči zmagovalno ekipo od ostalih? »Predvsem znanstveni pristop k raziskovanju, da so določene informacije res pridobljene z informatorji in uporabo različne literature. To je tista velika prednost, ki jo naloga lahko ima,« pojasnjuje Stojan Kostanjevec, docent za področje prehranskega izobraževanja na ljubljanski pedagoški fakulteti.
Po besedah Vide Hlebec, ravnateljice Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, razvoj turizma sloni na posebnostih nekega okolja. »V razcvetu je doživljajski turizem, ki terja prikaz drugačnosti, posebnega doživetja, pri čemer moramo znati zgodbo povezati s hrano, značilno za neko okolje, etnologijo in naravo. Prav zato je tovrstni projekt, ki spodbuja mlade k razmišljanju o novih priložnostih, toliko pomembnejši.«
