Prehrana predstavlja pomemben del ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja pri kroničnih bolnikih, pri nekaterih stanjih in boleznih pa je prehrana ključni del obravnave bolnika. Vendar v tem trenutku bolniki nimajo dobrega dostopa do prehranskega svetovanja in obravnave, to pa omogoča tudi prodiranje raznih neustreznih in škodljivih prehranskih praks, je na posvetu, posvečenem problematiki dostopa kroničnih bolnikov do prehranskega svetovanja, povedala Mateja Saje, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), ki je posvet pripravilo.
Edukacija ni dovolj
V mnogih združenjih bolnikov se zavedajo pomena ustrezne prehrane za nadzor bolezni in članom ponujajo izobraževalne programe. Dobre prakse lahko pokažejo pri društvu KVČB, kjer so razvili celovit edukacijski program, in društvih sladkornih bolnikov. Tako društvo diabetikov Tržič že 15 let za člane prireja kuharske delavnice, kjer se pod vodstvom kliničnega dietetika učijo teorije in prakse priprave hrane za sladkorne bolnike, je povedala Nuša Hafner.
Pri Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo so prehransko podporo zastavili v okviru celostne rehabilitacije bolnikov s krvnim rakom. Pri bolnikih, ki se vključijo v program, opravijo oceno prehranskega stanja in prehranski načrt, nato obiskujejo predavanja o prehrani, po potrebi imajo individualno prehransko svetovanje, je povedala predsednica združenja Kristina Modic.
Tudi vsak bolnik, ki mu diagnosticirajo raka, najprej vpraša, kaj naj je, je ponazorila predsednica združenja Europa Donna Tanja Španić. Čeprav je bolnišnična prehranska obravnava najbolj razvita prav na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je prehranske obravnave deležnih le malo bolnic z zgodnjim rakom dojke, pogostejša je pri bolnicah z metastatsko obliko bolezni. Zato se veliko bolnic po odgovore, kaj lahko same naredijo na področju prehrane, zateče na internet, kjer pa vseh odgovorov seveda ni, pogosto je vprašljiva tudi kredibilnost virov informacij.
Pojejo premalo beljakovin
Pomoč dietetikov bi potrebovali tudi dializni bolniki, saj morajo upoštevati zelo kompleksno dieto, ki zahteva dobro poznavanje živil in ustrezno načrtovanje obrokov. V dializnih centrih jim je sicer dostopno prehransko svetovanje dodatno izobraženih medicinskih sester, a to ni dovolj, je pokazala analiza absolventke študija prehrane in bodoče dietetičarke Maše Petač. Analizirala je jedilnike bolnikov, ki se zdravijo s peritonealno dializo: izkazalo se je, da jih ima večina prenizek energetski in beljakovinski vnos in se torej ne prehranjujejo pravilno.
Tudi bolniki, ki so v zagonu bolezni ali čakajo na operacijo, pogosto ne dobijo pravega nasveta, kako naj se prehranjujejo, niti na primarni niti na sekundarni ravni, ugotavlja Dušan Baraga, podpredsednik društva KVČB. Pogosto se zgodi, da dajo bolniku različni zdravniki različne nasvete, tako so bolniki prepuščeni lastnemu eksperimentiranju s prehrano, nasvetom drugih bolnikov…
Prehranska obravnava mora biti
Cilj razvoja prehranske obravnave je, da prehranska podpora postane vzporedna pot zdravljenja na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. V tem trenutku kliničnih dietetikov, ki so strokovnjaki za izvajanje prehranske obravnave, v slovenskem zdravstvu še ni zaposlenih dovolj.
To pa ne sme biti razlog, da se ne izvaja prehranska obravnava, je povedala diplomirana medicinska sestra in specialistka klinične prehrane Denis Mlakar - Mastnak, iz prehranske ambulante na OI, kjer sicer deluje največji tim strokovnjakov za bolnišnično prehransko obravnavo v državi. »Če ni na voljo kliničnega dietetika, se mora s problematiko prehranjenosti bolnikov ukvarjati nekdo drug izmed obstoječega zdravstvenega osebja,« meni Mlakar-Mastnakova, pa tudi, da bi bolniki od zdravstvenega osebja morali zahtevati več. Možnosti za izobraževanje obstajajo, saj na OI za zdravstvene delavce že izvajajo šolo klinične prehrane.
Na nekaterih bolnišničnih oddelkih si sicer želijo vzpostaviti prehransko obravnavo, vendar se stvari (pre)počasi premikajo. Tako se na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo UKC Ljubljana za to, da bi vzpostavili ambulanto za prehrano, trudijo že dve leti. Kljub temu ambulanta formalno ne obstaja, za prehransko svetovanje nimajo ustreznega prostora, ni odobrenega ustreznega delovnega mesta in posledičnih razporeditev na delovno mesto v to ambulanto, zato vanjo ne morejo naročati bolnikov… Upajo na več posluha pri novem vodstvu bolnišnice, je povedal zdravnik Gašper Boltežar.
Pogledi na prehrano so se začeli spreminjati tudi v zdravstvenih domovih. V preteklost so se ukvarjali predvsem s problematiko debelosti, zdaj so bolj pozorni tudi na podhranjenost pri pacientih. Ta je v splošni populaciji praktično neprepoznana, je povedala dr. Milena Kovač - Blaž iz ZD Ljubljana. Potrebe po prehranski obravnavi na primarni ravni so velike, saj je imelo tveganje podhranjenosti 15 odstotkov pacientov, med tistimi, ki so tudi kronični bolniki, pa celo 37 odstotkov, so ugotovili v ZD Ljubljana. Pri obravnavi prehransko ogroženih bolnikov na primarnem nivoju bi moral sodelovati tim usposobljenih strokovnjakov, pri čemer si zelo želijo tudi pomoči kliničnih dietetikov, je povedala Kovač-Blaževa.
