Vloga dietetike je v slovenskem zdravstvu močno podcenjena in prehranske težave bolnikov velikokrat spregledane, ugotavlja klinični dietetik Tomaž Poredoš, zaposlen v Službi za dietoterapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Dietetiki želijo, da se njihova vloga okrepi na vseh ravneh zdravstva, zagotovi red pri predpisovanju medicinskih diet, uredita izobraževanje o dietah ter dietna kuhinja v vrtcih in šolah.
Pri nekaterih boleznih je dieta neizogibna in si je bolnik ne izbira sam, je pojasnil Poredoš na posvetu, ki ga je v državnem svetu nedavno pripravila Civilna iniciativa za enakopravno prehrano otrok z medicinsko predpisanimi dietami. Z dieto namreč bolniki obvladujejo bolezen, ohranjajo zdravje in preprečujejo posledice bolezni, pri otrocih pa z dieto zagotavljajo normalno rast in razvoj. Vse to tudi znižuje stroške zdravljenja, je poudaril.
V Sloveniji ima medicinsko predpisano dieto od 5000 do 6000 otrok in mladostnikov, je ocenil Poredoš. Njihovo število narašča, saj narašča število bolnikov z boleznimi, ki se zdravijo z dieto. Tako zelo narašča število ljudi z alergijo na hrano; natančnega števila ne poznamo, okvirno pa ima to težavo od 3000 do 3500 otok in mladostnikov do 18. leta starosti. Ocenjujejo, da ima celiakijo 1200 otrok. Sladkorno bolezen tipa 1 ima 700 otrok do 18. leta, vsako leto odkrijejo 70 novih mladoletnih bolnikov. Kronično vnetno črevesno bolezen ima po oceni 300 otrok. Na Pediatrični kliniki vodijo 120 otrok s fenilketonurijo, posebne prehranske zahteve ima tudi 96 otrok s cistično fibrozo. Intoleranco na laktozo ima do polovica otrok do 18. leta, pri mnogih ta težava z leti izgine. Zaradi motenj metabolizma ima dieto 20 otrok, sedem otrok z zelo trdovratno epilepsijo pa se zdravi s ketogeno dieto. Dieto potrebujejo tudi nekateri drugi bolniki.
Nevarni dietni prestopki
Dietni prestopki lahko privedejo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zdravstvenih zapletov. Posledice se lahko pojavijo takoj, nekatere so za bolnika lahko tudi smrtno nevarne: to je na primer hipoglikemija pri sladkorni bolezni tipa 1, anafilaktična reakcija pri alergijah, zvišan amonijak v krvi pri metabolnih motnjah. Pojavijo se lahko tudi manj nevarni akutni zapleti: kožne in dihalne težave, poslabšanje delovanja prebavnega sistema, poslabšanje epilepsije... Dietne prestopke bolniki občutijo tudi dolgoročno: če se sladkorni bolniki ne držijo predpisane prehrane, lahko sčasoma pride do odpovedi ledvic, težav z živčnim sistemom, poslabšajo se možganske funkcije pri metabolnih boleznih, slabša prebava in absorpcija živil pri gastroenteroloških bolnikih, hitreje pride do odpovedi ledvic ter posledičnega dializnega zdravljenja...
Na Pediatrični kliniki pripravljajo klinično pot obravnave bolnikov, ki potrebujejo dieto, kar bo omogočilo sistemizirano in poenoteno obravnavo bolnikov. Trenutno še ni določeno, kdo sme predpisovati diete in na kateri zdravstveni ravni. Tako diete otrokom predpisujejo zdravniki Pediatrične klinike pa tudi drugi, kar predvsem v šolah in vrtcih povzroča veliko težav, smo slišali na posvetu. Naloga zdravstva je tudi, da otroke, ki potrebujejo dieto, »preda« drugim ustanovam, kar pomeni, da zaposlene v vrtcih in šolah, ki jih otroci obiskujejo, poučijo o njihovih dietnih potrebah in o tem, kako ukrepati, če pride do zdravstvenega zapleta. Bolniki z dieto namreč potrebujejo ustrezno prehrano tako doma kot tudi v okolju, v katerem se gibajo, torej tudi v vrtcih, šolah in na delovnem mestu. »Pri predaji bolnikov v alergologiji in pri sladkorni bolezni tipa 1, zelo dobro sodelujemo s šolami, na drugih področjih pa malo manj,« ugotavlja Poredoš. Pripraviti bo treba tudi izobraževalni program o dietah, izobraževanje vseh, ki ponujajo medicinsko predpisane diete, ter urediti sledenje bolnikov, da bo jasno, ali bolnikom v okolju, v katerem živijo, uspeva slediti predpisani dieti.
Vloga dietetika
Področje dietetike je v slovenskem zdravstvu zelo podhranjeno. V bolnišnicah je zaposlenih premalo kliničnih dietetikov, čeprav je potreb po prehranski obravnavi zelo veliko, ugotavlja Poredoš. Tako je v petih bolnišnicah zaposlenih le 15 dietetikov. Klinični dietetiki so po izobrazbi večinoma živilski tehnologi, čeprav na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem izvajajo študij dietetike. »Kadri so, a jih je treba zaposliti,« pojasnjuje Poredoš.
Obseg njegovega dela je zelo širok. V službi za dietoterapijo in bolnišnično prehrano ima poleg skrbi za izdajo obrokov, ki jih pripravijo v kuhinji, tudi ambulanto za bolnike s sladkorno boleznijo, alergijami, debelostjo, motnjami prehranjevanja ter sodeluje pri obravnavi otrok s posebnimi prehranskimi potrebami. V službi imajo redne stike z vodjami prehrane v vrtcih in šolah, ponujajo podporo staršem, izobraževanja za vrtce in šole pri nekaterih dietah in drugo.
