O MLEKU RAZLIČNA MNENJA
V osnovni šoli Poljane uporabljajo polnomastno mleko, pravi Lidija Košir Petje. O tem, kakšno naj bi šolarji pili, so se v okviru smernic za zdravo šolsko prehrano pogovarjali tudi na inštitutu za varovanje zdravja, pravi predstojnica tamkajšnjega centra za promocijo zdravja Mojca Gabrijelčič Blenkuš. Tega vprašanja so se lotili zelo previdno, stališča pa morajo uskladiti še s pediatrično stroko in jih bodo šele potem zaupali javnosti."Mleko je zdravo živilo," je prepričan zdravnik v metliškem zdravstvenem domu Blaž Mlačak , ki je z anketami preučeval prehranjevanje šolarjev. Po njegovem so mlečni izdelki pomembni za zdravje, predvsem za otroke, saj so bogati z beljakovinami in kalcijem, ki utrjuje kosti. Govoricam, da mleko ni zdravo, ne bi smeli verjeti, pravi. Dodaja, da si uravnoteženega jedilnika brez mlečnih izdelkov ne zna predstavljati. Posneto mleko se mu zdi pomembnejše zato, ker že sicer zaužijemo preveč maščob - telo jih sicer potrebuje, a ne toliko. S posnetim mlekom pa naj bi po njegovem preprečevali kopičenje kalorij.
Dietetik Jože Lavrinec iz splošne bolnišnice Jesenice je prepričan, da bi otroci morali - razen tistih, ki so predebeli - piti polnomastno mleko. "Svojemu otroku v tem obdobju ne bi dal posnetega mleka," pravi Lavrinec in dodaja, da bi morala biti za to urejena vsa otrokova prehrana. Odrasli, ki živijo zdravo, pa po njegovem že tako posegajo po manj mastnih izdelkih. Govorice, da otroci ne bi smeli uživati mleka, po eni strani držijo, pojasnjuje, saj do starosti enega leta in pol v otrokovi prehrani mleka, razen materinega, ni. Kasneje pa ga otroci po njegovem potrebujejo.PREDPISI STROGI, SMERNIC ŠE NI
Pravila za šolsko prehrano so po besedah Lidije Košir Petje stroga, predvsem od uvedbe sistema HACCP, ki zagotavlja varno pripravo hrane. Ta se mora na primer, odkar je kuhana, porabiti v dveh urah, poreklo mesa mora biti znano, meso pa mora vsebovati potrdilo veterinarja. Tudi z odpadno hrano oziroma pomijami se v šolski kuhinji ne ubadajo več, saj te sodijo med organske odpadke, s katerimi se ukvarjajo specializirana podjetja. Lidija Košir Petje pa pogreša poenotene smernice zdrave šolske prehrane. Te so sicer za ministrstvi za zdravje in za šolstvo izdelali na inštitutu za varovanje zdravja. Ker so delo ravno končali, jih morata pregledati še omenjeni ministrstvi, potem pa jih bodo kot priporočilo poslali šolam, pojasnjuje Mojca Gabrijelčič Blenkuš.
Sicer pa so smernice, ki določajo energijske in hranilne vrednosti živil ter njihovo pogostost uživanja, nastale na podlagi knjižice ministrstva za zdravje o priporočenih vrednostih za uživanje živil. Upoštevali so predvsem pravila zdrave šolske prehrane, ki jih upoštevajo Nemci, Avstrijci in Švicarji, ki imajo podobne prehrambne navade kot Slovenci. Priporočila omenjenih držav so poleg Slovencev prevzeli še Čehi, Madžari in Slovaki. Mojca Gabrijelčič Blenkuš poudarja, da so pri oblikovanju smernic za zdravo prehrano šolarjev upoštevali tudi pravo razmerje med otrokovimi željami in zdravimi obroki, saj če bi upoštevali le slednje, projekt ne bi bil uporaben.ŠOLARJI NISO DEBELI LE ZARADI PREHRANE
Metliški zdravnik Blaž Mlačak iz izkušenj pravi, da so slovenski šolarji predebeli. Z anketami je ugotovil, da se prehranjujejo precej slabo. Najbolj zastrašujoče je po njegovem izpuščanje zajtrka, kar počne večina šolarjev. Na njihovih dnevnih jedilnikih je preveč sladkarij, premalo pa je sadja in zelenjave, rib in mlečnih izdelkov. Debelost slovenskih šolarjev pa je po njegovih izkušnjah povezana tudi z nezadostnim gibanjem. Šolarji se gibljejo večinoma le pri šolski športni vzgoji, pa še te se mnogi izogibajo. Premalo gibanja in nezdrava prehrana pa po njegovem neizogibno vodita do bolezni srca in ožilja.
Z njim se strinja tudi dietetik Jože Lavrinec: otroci so predebeli predvsem zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti. Po njegovem bi se strokovnjaki morali ukvarjati predvsem s tem, kako bi šolarje spravili izpred televizorjev in računalnikov, ne pa le paziti na njihovo zdravo prehrano.