»Ne gre zgolj za občutek, dvojčkov je v resnici veliko več kot pred desetletji. To dokazujejo tudi podatki iz nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema, ki ga vodimo od leta 1987. Čeprav naravna pojavnost dvojčkov zajema odstotek vseh porodov, je v tem času narasla na 1,7 odstotka porodov,« razloži prof. dr. Nataša Tul Mandić, predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo ljubljanske Ginekološke klinike.
Povečano pojavnost dvojčkov pripisuje večjemu obsegu zdravljenja neplodnosti. V ta sklop spadajo zdravila za pospeševanje ovulacije, ki jih nekatere ženske morda začnejo jemati prezgodaj, saj bi lahko tudi brez njih nekoliko pozneje zanosile po naravni poti, ter različne operativne tehnike in vitro. Pri zdravljenju neplodnosti strokovnjaki večplodno nosečnost obravnavajo kot zaplet, saj je želen izid vedno enoplodna nosečnost, ki jo spremlja manj zapletov, pove Tul-Mandićeva.
Drugi vzrok za povečanje števila dvojčkov je naraščajoča starost žensk. Tudi po naravni poti imajo največ večplodnih nosečnosti ženske od 35. do 38. leta starosti, saj se pri njih že malo poruši strog način regulacije sproščanja jajčnih celic, zlasti pri tistih, ki imajo dvojčke v družini. Njihova reproduktivna sposobnost in zdravje pa jim omogočata, da lahko ob hkratnem razvoju več ovulacij in oploditev večplodne nosečnosti tudi obdržijo. Pri mlajših je regulacija ovulacije natančnejša. Vzroki za večplodne nosečnosti so lahko tudi začasno porušeno hormonsko ravnovesje po prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet, svoje prispeva družinska nagnjenost.
Več bruhanja, utrujenosti in zapletov
Večina dvojčkov pri nas je spočetih po naravni poti, četrtina po zdravljenju neplodnosti. Pri vseh pa je v nosečnosti več zapletov in težav tako pri nosečnici kot plodovih. Začne se že z več bruhanja in slabosti, pogostejši so spontani splavi, večja je smrtnost plodov v maternici, več je prezgodnjih porodov, carskih rezov, pri nosečnicah je več slabokrvnosti, hipertenzije, sladkorne bolezni in preeklampsije, več krvavitev v nosečnosti in po porodu, več poporodne depresije. Več je tudi socialnih problemov in ločitev partnerjev. Z vsakim dodatnim plodom se tveganje dodatno poveča, zato pri tehnikah oploditve skrbno pazijo, da se to ne zgodi.
Klementina Gartner iz Davče, ki je rodila tri pare dvojčkov in šest enojčkov, pravi, da je imela izjemno srečo, saj se je v nosečnosti vedno dobro počutila in je tudi večji trebušček zaradi dvojčkov ni nikoli oviral, da ne bi mogla skrbeti za svoje prej rojene otroke in jih dvigovati. Vseh ducat otrok, ki so danes stari od pet do 21 let, je rodila po naravni poti in donosila do roka, čeprav se pri večplodnih nosečnostih ni vedno vse izšlo čisto po sreči. Pri šesti nosečnosti je odmrl drugi plod, pri tretjih dvojčkih pa tretji plod, a oba zelo zgodaj. »Nekaj posebnega je bil zadnji porod dvojčic, saj nobena ni bila obrnjena z glavo navzdol. A sta primarij Vasilij Cerar in dr. Tul-Mandićeva kljub temu ocenila, da bi bil po toliko porodih zame carski rez nevarnejši kot naravni porod, in uspešno opravila naravnega,« pravi Gartnerjeva, ki tudi z dojenjem nikoli ni imela težav. Tudi dva hkrati je lahko dojila.
Polovica se rodi s carskim rezom
Z ultrazvokom dvojčke zvečine odkrijejo že na prvem ultrazvočnem pregledu od 6. do 10. tedna. Vendar do 8. tedna to ni zanesljiva metoda. Zmotijo se lahko predvsem pri enojajčnih dvojčkih, ki sta v skupni vrečki in je eden skrit, ter obrnjeno, ko sta vidni dve vrečki, a se drugi plod ne razvije. Za potek nosečnosti ni pomembno, ali sta enojajčna ali dvojajčna, pomembneje je, ali imata skupno posteljico z več žilnih komunikacij. Z zanesljivostjo lahko ugotovijo, da sta dvojajčna le, če sta različnega spola. Ločeni nosečniški vrečki pomenita večjo verjetnost, da sta dvojajčna dvojčka.
V drugi polovici nosečnosti so trebuščki nosečnic večji, saj dvojčki rastejo enako hitro kot enojčki nekako do 28. tedna, potem pa zdravi dvojčki začnejo zaostajati v rasti v primerjavi z enojčki in njihovo rast spremljajo z rastno krivuljo za dvojčke. Pri dvojčkih je pomembno več zastojev v rasti, v četrtini primerov zaostaja v rasti eden od plodov. Ob rojstvu zvečine niso enako veliki, več težav ima lahko tudi težji. Najprej se rodi tisti, ki je bliže izhodu iz maternice.
Skoraj polovica nosečnosti se konča s carskim rezom. Drugega dvojčka, ki je v dobri kondiciji, pri naravnem porodu počakajo do 20 minut, največkrat pa se rodita drug za drugim; tudi pri carskem rezu zgolj z razliko minute ali dveh. Za carski rez se odločijo zaradi indikacij pri materi ali plodovih, lahko pa zaradi urgentnega stanja med porodom. Vedno pa carski rez opravijo pri nosečnicah z več kot dvema plodovoma, pri dvojčkih, pri katerih prvi plod ni v glavični vstavitvi (z glavo navzdol) in kadar je razlika v teži plodov ocenjena na več kot 25 odstotkov, zlasti če sta oba (ali eden) hudo zavrta v rasti in ogrožena.
Ker je porod dvojčkov tvegan, pri njem poleg porodničarjev in babic vedno sodelujejo tudi anesteziologi in anesteziološke sestre, v porodni sobi pa je tudi pediater. Vaginalne porode dvojčkov izvajajo le v porodnišnicah z ustrezno izkušenimi strokovnjaki. V ljubljanski imajo zelo dobre rezultate, malo zapletov in dokaj nizko umrljivost in obolevnost dvojčkov.
Pri dvojčkih je več zgodnejših porodov, tudi pred 32. tednom. Ker so zapleti pogostejši zlasti po 38. tednu, pri dvojčkih nikoli ne dopustijo, da bi nosečnost trajala dlje, pri dvojčkih s skupno posteljico pa porod opravijo že po 36. tednu, ker posteljica ne more več zapolnjevati potreb, ki jih imajo plodovi med porodom, ki je stresno in naporno dejanje tako za matere kot novorojenčke.
