Tako občina kot svetniki si želijo uspešne sanacije tal na širšem območju Celja, ki so močno degradirana predvsem zaradi posledic pretekle industrije, zakon o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve onesnaženosti okolja na območju Celjske kotline pa v Celju podpirajo tudi zato, ker pristojno ministrstvo za okolje do danes ni pripravilo, niti sprejelo, ustreznih predpisov, povezanih s sanacijo onesnaženih tal na območju celjske občine, kaj šele da bi za to zagotovili denar.
»Na vse naše pobude, da naj ministrstvo sprejme predpis po enakem postopku, kot je bil leta 2007 sprejet za sanacijo Mežiške doline, se do danes niso odzvali. To razumemo kot neenakopravno obravnavo pristojnih državnih služb,« pravijo na občini. »Mi smo že večkrat povedali, da ta zakon podpiramo, vendar je ključno vprašanje, ali bo za njegovo izvajanje v naslednjih letih zagotovljen tudi denar. Občina namreč takšne sanacije iz lastnega proračuna ne bi zmogla,« pravi celjski župan Bojan Šrot, ki ceni prizadevanje Janje Sluga, da bi bil ta zakon sprejet do volitev.
Potrebovali bi skladišča za neonesnaženo zemljino
Kot še pravi župan, je zakon za občino pomemben z več vidikov. »Trenutno namreč na področju sanacije onesnaženih tal ni določenih enotnih standardov ali vsaj priporočil, v kakšnem obsegu naj se tla sanirajo pri različnih rabah, kot so zelenice, otroška igrišča, območja, predvidena za gospodarsko dejavnost, in podobno. Na območju celjske občine je s kadmijem in svincem onesnaženih več kot 4000, s cinkom pa celo več kot 6000 hektarjev zemljišč, kar je posledica delovanja industrije v preteklosti in tudi pomanjkljive okoljske zakonodaje,« menijo na celjski občini.
Sanacija tako velikega območja pa je finančno, strokovno in logistično za eno samo občino prezahtevna, zato je nujno tudi sodelovanje z državo, saj ni niti skladišč rodovitne neonesnažene zemljine, medtem ko se rodovitna tla, ki se odrinejo pri gradbenih delih, nenamensko porabljajo. »S tem pa izgubljamo pomembne vire za izvajanje sanacij. Potrebovali bi državne centre, kjer bi skladiščili zemljine z znanimi pedološkimi lastnostmi in vsebnostjo kovin, kar bi zelo poenostavilo in skrajšalo tudi sam čas sanacij,« še menijo na občini.
Tri možnosti za sprejem zakona
Zaradi trenutne politične situacije pa je sprejetje zakona o sanaciji pod velikim vprašajem. Kot pravi poslanka Janja Sluga, so po poslovniku možni trije scenariji. »Eden je, da predsednik posameznega parlamentarnega odbora na svojo pobudo skliče nujno sejo odbora, prav tako lahko to stori na pobudo tretjine članov odbora ali pobudo posamezne poslanske skupine. S predsednikom odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Igorjem Zorčičem sem v dogovoru, da bo sejo sklical. Če do tega le ne bo prišlo, bom poskusila zbrati podpise za sklic nujne seje odbora,« pravi Slugova. Možno pa je tudi tretje branje predloga zakona, za kar pa bi potrebovala podpise 23 poslancev. »Ocenjujem, da bi nujna seja lahko bila sklicana sredi tega meseca, relativno hitro je potem lahko sklicana tudi izredna seja državnega zbora,« je optimistična Slugova. Mnogi pa se kljub temu bojijo, da so možnosti za sprejem zakona v času, ko vlade ni več, pičle.
