Ministrstvo za okolje in prostor je že lani pripravilo javno naročilo za izdelavo idejnega projekta za remediacijo zemljin in sanacijo degradiranega območja Teharij oziroma Bukovžlaka, zdaj pa so s podjetjem Irgo Consulting tudi že podpisali pogodbo. »Remediacija tal so dejansko tehnološki postopki, potrebni za zmanjšanje koncentracije ali dostopnosti onesnaževal v tleh do ravni, ko postane tveganje za ljudi in okolje sprejemljivo,« pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu.
Gradbeno dovoljenje za sanacijo konec leta
Izbrani izvajalec bo moral po pogodbi, vredni 819.000 evrov, v letu in pol izdelati dodatne geološke in hidrogeološke ter kemične analize odloženega materiala na območju Bukovžlaka oziroma Teharij. Na podlagi rezultatov izvedenih raziskav bo izdelan idejni projekt za sanacijo oziroma remediacijo območja. Ministrstvo bo na podlagi projektne dokumentacije predvidoma konec prihodnjega leta pridobilo gradbeno dovoljenje za sanacijski poseg. S tem bodo začeli izvrševati tudi zahteve sodbe evropskega sodišča iz leta 2015, izdane proti Sloveniji, zaradi nezakonitega odlaganja cinkarniških odpadkov na območju Bukovžlaka.
Raziskave degradiranega območja naj bi trajale skoraj leto dni, nato bodo na podlagi rezultatov in raziskav še nekaj mesecev izdelovali remediacijski načrt območja. Sledile bodo revizije in izdelava idejnega projekta za sanacijo. Če se bo vse odvijalo po načrtih, bi se lahko sanacija dejansko začela izvajati prihodnje leto.
Za sanacijo celotne kotline je nujen zakon
Poslanka Janja Sluga iz Stranke modernega centra bo še ta mesec v zakonodajni postopek vložila tudi predlog zakona o sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline, ki bi ga vlada in državni zbor ob ustrezni podpori koalicijskih partnerjev lahko sprejela še v tem mandatu. Tako vsaj upa Slugova, ki je osnutek zakona pripravila ob pomoči koordinatorja Civilnih iniciativ Celja Borisa Šuštarja in dr. Cvetke Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor in je nastajal kar leto in pol.
Predlog je pripravljen na osnovi odloka o sanaciji Mežiške doline, prilagojen pa je razmeram v Celjski kotlini. A Celju, ki je po Mežiški dolini in Zasavju tretje največje onesnaženo območje, se je sanacija doslej odmikala, čeprav veljavna zakonodaja, je prepričana Ribarič-Lasnikova, sprejetje takega zakona omogoča. Sanacija bi trajala 15 let, stala pa bi 25 milijonov evrov, zato bo treba zanjo zagotoviti tudi vire financiranja.
Predlog spremljanja zdravstvenega stanja otrok
»Zakonski predlog vzpostavlja sodelovanje in soodgovornost države in lokalnih skupnosti za pripravo in izvajanje ter financiranje ukrepov sanacije, zajema pa območja občin Celje in Štore. Določbe v zakonu podrobno definirajo ukrepe za izboljšanje okolja, tako splošne kot tudi specifične. Zaradi varovanja zdravja naše najmlajše populacije predlog zakona vključuje tudi dva dodatna splošna ukrepa, in sicer nadzorovano zamenjavo onesnažene zemlje na vseh otroških igriščih ter spremljanje zdravstvenega stanja otrok,« še poudari Slugova, ki verjame, da bodo s predstavljeno zakonsko rešitvijo prebivalcem širšega območja Celja končno omogočili, da bodo živeli v zdravem in čistem okolju.
