Igor Žula, predsednik Slovenskega logističnega združenja: Viličarist v Sloveniji vozi precej počasneje kot v Nemčiji

Igorja Žulo so glede na pretekle uspešne rezultate dela v Slovenskem logističnem združenju v začetku letošnjega leta ponovno potrdili na mestu predsednika. Vodenje so njemu in njegovi ekipi zaupali še za nadaljnjih pet let. Z njim smo se pogovarjali o izzivih, ki jih prinaša hitro spreminjajoče se okolje v logistiki, sodelovanju in mednarodnem povezovanju.

Aktivnosti se bodo zdaj usmerile tudi iz Slovenije, gostili bomo tudi več tujih strokovnjakov, promovirali naše člane in njihovo delo ter iskali odlične rešitve na našem področju. Že letos smo gostili ukrajinsko delegacijo in ji pomagali pri zainteresiranih kontaktih v Sloveniji, pred kratkim smo pomagali slovenskemu podjetju, da se bo lahko predstavilo na najpomembnejšem logističnem dogodku Evropskega logističnega združenja Eurolog, ki bo letos v Marakešu, in redno pošiljamo slovenske predloge in kandidate za nagrado evropskega logista leta in projekta leta. Na letošnjem aprilskem kongresu tokrat gostimo tudi predstavnike Združenja špediterjev jugovzhodne Evrope (SEEFF) in s tem omogočamo vzpostavljanje novih povezav zainteresiranim podjetjem. Internacionalizacija je za nas pomembna in del aktivnosti bo v bodoče povezan s tem.

Smo aktivno vpeti v oblikovanje in delovanje strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva in s tem v pripravo pogojev za razvoj logistike v Sloveniji. Ta del bomo poskušali krepiti in dati svoj prispevek k povečevanju konkurenčnosti našega gospodarstva s pomočjo učinkovite logistike. V sodelovanju z GZS in ACS poskušamo usmerjati predvsem tehnološki razvoj in promocijo.

Tudi kadri postajajo ključen element v logistiki, zato bomo razvoju kadrov in nadgradnji sodelovanja s fakultetami in drugimi institucijami znanja posvečali še več pozornosti.

Slovenija ima peto največjo rast logistične panoge (»H«) v EU glede na leto 2007, hitrejšo kot vse sosednje države, medtem ko smo po dodani vrednosti na zaposlenega šele na 18. mestu v EU in pomembno pod povprečjem EU. Za primerjavo, Danska ima 85.000 evrov, EU 51.000 evrov in Slovenija 40.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Našteto pomeni, da rasti nismo dovolj izkoristili, da bi lahko bolje živeli in služili ter da bi nam na koncu ostalo več, predvsem za razvoj.

Razvoj novih poslovnih modelov in tehnoloških rešitev na področju logistike je izziv za naprej. Predvsem novi poslovni modeli in s tem novi logistični produkti so izziv, saj je za to pomembna drugačna miselnost, tako pri naročnikih kot pri ponudnikih logističnih storitev.

Pred petimi leti sta bila na zadnji redni skupščini dva redna člana združenja. Rednega letnega dogodka ni bilo, prav tako ni bilo drugih dogodkov ali aktivnosti.

Pred časom je bilo na dan skupščine v Slovenskem logističnem združenju 184 članov in študentov, danes nas je že več, za seboj imamo več kot 60 različnih aktivnosti za naše člane in smo aktivni partner pri oblikovanju in kreiranju strategije razvoja logistike v okviru tako imenovanih strateških razvojnih inovacijskih partnerstev na področju mobilnosti (SRIP) v delu, ki se nanaša na logistiko. Svoje člane vsako leto peljemo na vse pomembne mednarodne sejme, ki so pomembni z vidika logistike, videli smo podjetja Witron, Audi, Mercedes, Krka, Salus, TPV, Revoz itd., v vseh teh letih pa smo podelili več kot 20 štipendij. Kongres »Oskrbovalne verige v znanosti in praksi« pa je postal mednarodno prepoznan dogodek, ki ga podpira tudi Evropsko logistično združenje.

Ponosni smo na to, kar smo zgradili do zdaj. Z dosedanjim upravnim odborom in mnogimi drugimi sodelavci, ki so nam nesebično pomagali(tudi mediji), smo svoje aktivnosti usmerjali v širitev članstva in razvoj stalnih aktivnosti. Skupaj smo naredili veliko in vsem se na tem mestu iskreno zahvaljujem.

Še vedno smo preveč rigidni pri zakonodaji. Viličarist se na primer v Sloveniji lahko vozi precej počasneje kot denimo v Nemčiji. Takšne stvari so neposredno povezane z nižjo konkurenčnostjo.

Premalo je posluha za prenos logistike na zunanje izvajalce in več posvečanja pozornosti podjetij lastnemu tako imenovanemu core businessu. Tukaj je najmanj posluha in največ prostora. Tako pri spremembi miselnosti kot pri razvoju nove logistične ponudbe. Transport in hramba še zdaleč nista edini aktivnosti, ki ju lahko prevzema logist.

Uvajanje naprednih tehnologij in razvoj novih tehnologij, oboje smo vključili tudi v SRIP-mobilnost, ki pokriva tudi logistiko. Verjamem v dve fazi, kjer moramo v prvi fazi najprej prebroditi tehnološki zaostanek in inicialno spremeniti miselnost ter postopoma začeti delati za nove poslovne modele in v drugi fazi še bolj intenzivno graditi tudi na prebojnih inovacijah.

V Sloveniji imamo zelo sodoben vozni park in nekaj zares odličnih primerov dobre prakse. Kar nekaj podjetij z učinkovito, moderno in tehnološko napredno interno logistiko, visoko avtomatizirane logistične sisteme in podobno, vendar pa še ne moremo trditi, da naše gospodarstvo že diha z industrijo 4.0. Tukaj nas čaka še veliko dela.

Opažam, da se pri nas veliko dogaja na področju uvajanja avtomatsko vodenih vozil in avtomatizacije interne logistike. Menim, da tudi ponudnikom informacijskih rešitev na področju logistike ni dolgčas.

Na splošno pa so avtomatizacija in nove tehnologije tradicionalno prisotne v farmaciji in avtomobilski industriji, kjer se tudi sicer največ dogaja. Primere dobrih praks v Sloveniji, ki smo si jih v SLZ ogledali do zdaj, so TPV, Revoz, Krka, Salus, Kemofarmacija. Ta podjetja tudi sicer ne spijo in je na področju logistike tam vedno kaj novega.

Mislim, da stroka ni tak problem. V Sloveniji imamo vrhunske strokovnjake in imamo zelo veliko dobrih tehnoloških rešitev. Z malo več ambicije in pripravljenosti na sodelovanje smo v Sloveniji sposobni izpeljati vrhunske logistične projekte.

Še najbolj si želim, da se tudi v Sloveniji začnejo razvijati sodobni logistični oziroma distribucijski centri z ustrezno logistično tehnologijo. Na tem področju so se stvari začele počasi premikati v pravo smer, vendar menim, da je dinamika premajhna.

Drugi izziv, ki ga še nismo dovolj kakovostno naslovili, je zavedanje pomena pravilne organiziranosti logistike, pomena vitkih procesov in sistema upravljanja logistike. Tu se premikamo zelo počasi, saj se podjetja s tem vprašanjem premalo ukvarjajo. S tem se v zahodni in severni Evropi ukvarjajo bistveno več.