Legalizacija konoplje bi povzročila resno dolgoročno škodo za javno zdravje v Sloveniji, za onesposabljanje delovne populacije in s tem gospodarske rasti. Predvsem pa bi ogrozila zdravje najranljivejših – malčkov, otrok in mladostnikov, navajata NIJZ in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana ter se pri tem sklicujeta na številne raziskave in znanstvene dokaze.
Odziv se nanaša na nedavne pobude za drugačno zakonsko opredelitev konoplje pri nas: po prvi naj bi se omogočilo gojenje medicinske konoplje, po drugi bi dovolili gojenje in uporabo konoplje za osebne namene, podpisniki deklaracije o načelih za regulacijo konoplje pa se zavzemajo za zakonodajo, ki bi omogočala pridelavo in predelavo konoplje v medicinske in raziskovalne namene ter regulacijo konoplje za gospodarstvo in uporabo pri odraslih.
Najbolj zaleže prepoved
Najučinkovitejša ukrepa pri mladostnikih sta prepoved in omejevanje uporabe škodljivih snovi, navajajo pri NIJZ in Inštitutu za medicino dela. Če bi dovolili pridelavo in uporabo konoplje za osebne namene pri odraslih, je utemeljena bojazen, da se bo s tem močno povišal odstotek mladostnikov, ki bodo začeli uporabljati konopljo, tudi po zgledu staršev. Ob pasivnem kajenju konoplje, ki so mu lahko izpostavljeni otroci in mladoletniki doma, se bo pojavilo tudi tveganje za zastrupitev otrok z izdelki, kot so na primer piškoti z vsebnostjo konoplje.
V Sloveniji se večina konoplje vnese v telo s kajenjem džojntov, ki so mešanica tobaka in konoplje, zato je treba računati tudi na povečano obolevnost in umrljivost zaradi kajenja tobaka. Pozitivni učinki zakona o omejevanju uporabe tobaka, ki se kažejo v upadanju rabe tobaka tako med mladostniki kot tudi v drugih starostnih skupinah, bi bili tako hitro izničeni. Odprta ostaja tudi problematika varnosti v prometu in delovnem okolju, navajata organizaciji.
Če bi konopljo črtali s seznama prepovedanih drog, kot navaja eden od predlogov, bi to pomenilo kršenje konvencije o mamilih, pojasnjujejo pri ministrstvu za zdravje. Slovenija bi s sprejetjem tovrstne zakonodaje odstopila od sprejetih mednarodnopravnih zavez pri proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. To je doslej storil le Urugvaj. Gojenje kanabisa v medicinske namene pa bi bilo mogoče le tako, da bi država imela monopol pri odkupu in prometu s konopljo, pridobljeno za medicinske namene. Evropske države (Nemčija, Češka, Avstrija in Nizozemska), ki so že uvedle možnost gojenja konoplje v medicinske namene, so dosledno upoštevale določila konvencije, kar pomeni, da so uvedle državni monopol za odkup in promet s konopljo za medicinske namene in omejeno število gojiteljev (en sam), ki so izbrani na javnem razpisu, pojasnjujejo pri ministrstvu.
Na voljo le magistralni pripravki
Čeprav zakonodaja že leto dni dovoljuje uporabo vseh oblik zdravil in pripravkov iz konoplje – konopljinih vršičkov ter sintetičnih in naravnih zdravil iz konoplje, pa so slovenskim bolnikom še vedno dostopni le magistralni sintetični pripravki učinkovin iz konoplje, ki jih pripravljajo v lekarnah. Tako je bilo lani za ta zdravila v Sloveniji predpisanih 1892 receptov; število bolnikov, ki so jih prejemali, ni znano, predpostavljamo, da je precej manjše, saj je lahko en bolnik prejel več receptov.
Pri javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke so lani pripravili monografijo o cvetu konoplje. S tem so vzpostavili standarde kakovosti, kar omogoča uporabo konoplje v zdravilih, ki jih pripravljajo v lekarnah, in zdravilih, ki bi jih razvijala farmacija. S tem so po pojasnilu ministrstva za zdravje dani pogoji za uvoz medicinske konoplje. Po pojasnilu JAZMP bo uvoz medicinske konoplje mogoč na predlog zdravniške stroke oziroma ko bodo pripravljene smernice oziroma priporočila za predpisovanje zdravil iz konoplje v naši državi. Vendar teh priporočil zdravniške strokovne organizacije še niso pripravile, zato agencija ni prejela še nobene vloge za uvoz konoplje, pojasnjujejo. Prav tako niso prejeli vloge za interventni uvoz zdravila sativex.
