V primerjavi z začetno enajsterico v Celovcu je selektor Tomaž Kavčič na igrišče poslal štiri nove obraze. Zamenjal je tri četrtine obrambne vrste, saj je na desnem boku zaigral Milec, centralna branilca sta bila Mitrović in Krajnc, v zvezni vrsti je zasedbo umetnikov okrepil še Birsa. A napredka v igri ni bilo prav nobenega. Ker so se Belorusi postavili bolj obrambno, so imeli Slovenci sicer žogo več v posesti, a predstava je bila znova zelo bleda in boječa s skrivanjem pred odgovornostjo.
V igri ni bilo prave agresivnosti ter slovenske bojevitosti in discipline. Vezisti so poskušali kombinirati, a pravih nevarnosti za gol gostov v prvem polčasu ni bilo, razen strelov Krhina in Birse z razdalje. Iličič, ki je bil edini razpoložen, je igral za druge, namesto da bi čakal na uporabno žogo 30 metrov od gola. S tem je izgubljal moč za kreativnost, se poškodoval in med odmorom ostal v slačilnici. Kampl, ki je hitro ozdravel po bolezni, je bil izgubljen. Birsa je bolj kot igral, bil interno bitko s Kendišem, ki ga je udarjal po nogah, da sta si dvakrat skočila v lase in tekmo zapeljala v neprijateljske vode. Potem ko ni bilo kreativnosti vezistov, je poskušal igrati delavski del ekipe, ki pa zaradi preskromnega znanja ni zmogel pravega predložka ali točne zadnje podaje, zato je bil Berić povsem odrezan v napadu.
V obrambi je bilo veliko neusklajenosti, kjer so Slovenci stali predaleč od igralcev. Krajnc, ki je v igro vstopil namesto slavljenca Cesarja, je bil preplašen, tako da ga je Kurtić sredi prvega polčasa nadrl, da se je slišalo na tribuno. Ko so Belorusi edinkrat v prvem polčasu prišli v kazenski prostor Slovenije, so jo matirali v dveh potezah s predložkom Šitova in zadetkom Skaviša z glavo, potem ko je premeteno vtekel med neodločna Mitrovića in Milca.
Slovenija je zmogla le uvodni nalet v začetku drugega polčasa, nato pa je Belorusija znova vzpostavila ravnotežje, saj je bila njena igra taktično zrela in disciplinirana. Igra gostiteljev je bila po vsaki menjavi še slabša in bolj brez ideje. Umetniki niso zmogli, delavci pa niso znali. Gledalci so poskušali spodbujati Slovenijo, a so kmalu obupali in vse glasnejši so postali žvižgi, saj je v drugem zmogla le eno polpriložnost, ko je Zajc streljal pod streho stadiona. Gostje so v zadnji minuti dodatka preko rezervista Saroke zabili še drugi žebelj v slovensko krsto.
180 minut pod novim selektorjem Tomažem Kavčičem je bilo slabših kot pri njegovem predhodniku Srečku Katancu. S tem je porabil že ves kredit. Glede na kakovost tekmeca je bila slovenska predstava še slabša kot v Celovcu. Če bo Slovenija tudi v junijskem terminu na prijateljskih tekmah – za zdaj ima dogovorjeno gostovanje pri Črni gori – nadaljevala s tako slabimi predstavami, se bo Kavčičev selektorski stolček začel vse bolj majati. Nogometna zveza Slovenije je zaradi slabih predstav v preteklosti na prijateljskih tekmah že odstavila selektorja Bojana Prašnikarja. Obeti za ligo narodov, ki se bo začela septembra, so slabi.
»Težko je kaj reči, ko ne zabiješ gola. Imeli smo dobrih prvih 30 minut, a prejeli gol. Gledati moramo pozitivno naprej,« so bile prve besede po drugem porazu na slovenski selektorski klopi Tomaža Kavčiča.
