Bologno je te dni zavzel tradicionalni knjižni sejem otroških in mladinskih knjig, ki je v mesto ob mnogih bralcih privabil tudi 26.000 strokovnjakov s tega literarnega polja. Na 20.000 kvadratnih metrov velikem razstavišču, kjer se letos predstavlja 1390 razstavljalcev z vsega sveta, ne manjkajo niti slovenski predstavniki.
Princip snežne kepe
Po poročanju Javne agencije za knjigo (JAK RS) zanimanje tujih založb za izdajo slovenske otroške in mladinske literature v zadnjih letih vidno raste, povečanje prodaje avtorskih pravic v tujino pa so potrdili tudi pri mnogih slovenskih založbah. V Mladinski knjigi so denimo leta 2012 prodali avtorske pravice za dvanajst del, lani že za petdeset. Če je pred dvema letoma tuje založnike izjemno navdušila slikanica Deček in hiša Maje Kastelic, je uveljavljena ilustratorka Lila Prap te dni dokončala novo slikanico Zmaji, za katero je v tujini že zdaj povpraševanje. Med literaturo za najstnike vlada veliko zanimanje za dela Vinka Möderndorferja, na primer Kot v filmu in Kit na plaži. Tujina pospešeno odkriva tudi serije otroških leposlovnih del, ki so jih z ilustracijami dopolnile Jelka Reichman, Marlenka Stupica, Marjanca Jemec Božič in Ančka Gošnik Godec, slednje so v okviru slovenske nacionalne stojnice letos posebej izpostavljene.
Kot je povedala vodja prodaje pravic v tujino Senja Požar, je »slovenska ilustracija izjemno cenjena, ker ohranja toplino, globino, pristnost in izvirnost različnih slogov. Literarne zgodbe zahtevajo mnogo več osebnega angažmaja avtorjev in založbe.« Požarjeva zaznava princip snežne kepe – ko jim uspe izdati knjigo avtorja v eni državi, se velikokrat hitro javi njena soseda.
Več zanimanja za slikanice
Če so v manjši založbi Miš pred petimi leti podpisali prvi dve pogodbi za prodajo pravic v tujino, je bilo v lanskem letu prevedenih in izdanih šest njihovih otroških in mladinskih del, tuji založniki so se denimo navdušili nad knjigami Sebastijana Preglja in Žige X. Gombača. Šlo je za prevode v kitajščino, nemščino in albanščino, pravkar so dobili enega v litvanščino; podobno kot Mladinska knjiga opažajo, da noben tuji jezik pri prevodih ne prevladuje. Direktorica Irena Miš Svoljšak ni zaznala, da bi tuje urednike zanimalo kaj posebnega glede vsebine in ilustracij: »Res pa je, da je več zanimanja za slikanice, ki imajo malo besedila, kot za gostobesednejše knjige, ki jih bolj cenijo slovenski avtorji in stroka.«
Založba Pivec s svojo bogato ponudbo otroških knjig šele vstopa na mednarodni trg. »Pripravljamo kataloge in vzorčne prevode v angleščini, včasih tudi v nemščini, nekateri tuji založniki želijo tudi pomoč pri iskanju prevajalcev,« navaja direktorica Milena Pivec. Doslej so prodali pravice za otroške knjige v Rusijo, njihova avtorica Manica Musil pa na Kitajsko, v Turčijo, Švico in Španijo. Rezultati bolonjskih pogajanj bodo znani šele kasneje, kot pravi, pravkar se denimo dogovarjajo za koprodukcijski projekt z eno od ameriških založb.
Redka priložnost
Založniki so začeli svoje knjige za tujino opremljati s privlačnimi, jasnimi in dobro pripravljenimi informacijami o knjigi, ki vsebujejo podatke o primerni starosti bralcev, tematiki, glavnih poudarkih, številu strani, že prodanih pravicah. Nekaj založb je v zadnjem času zaposlilo posameznike, ki aktivno promovirajo slovenske knjige na sejmih in založniških srečanjih v tujini. »Interes tujcev raste zaradi kakovostnega dela in sodelovanja vseh deležnikov na področju, ponudba pa sproti generira tudi povpraševanje,« je prepričana direktorica JAK Renata Zamida. »Sejem v Bologni je predvsem platforma, ki ponuja globalno mreženje ilustratorjem. A ker je sejem tudi soorganizator sejma otroške knjige v Šanghaju in organizator tržnice za prodajo avtorskih pravic v New Yorku, se okno priložnosti za vse vključene širi.«
