Donald Trump je bil zaradi torkove čestitke Vladimirju Putinu ob ponovni izvolitvi za ruskega predsednika deležen uničujočih kritik prav iz vrst svojih republikancev. Nekdanji predsedniški kandidat senator John McCain, ki tudi sicer ni na Trumpovi valovni dolžini, mu je neposredno sporočil, da »ameriški predsednik ne more voditi svobodnega sveta s čestitkami diktatorjem po zmagah na goljufivih volitvah«. Nekoliko zavito pa je svoje nestrinjanje izrazil tudi vodja republikancev v zgornjem domu kongresa Mitch McConnell, ki je dejal, da lahko predsednik sicer kliče, kogar hoče, da pa na svojem seznamu telefoniranja Putinu ne bi uvrstil prav visoko.
Čezatlantska somišljenika
Predstavniki Bele hiše so še v ponedeljek novinarjem navajali, da predsednik ne načrtuje klica s čestitko ob ponovni Putinovi izvolitvi, ki je bila vnaprej zagotovljena. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Nauert je šla še nekoliko dlje, ko je zatrjevala, da so ruske volitve potekale v pretirano nadzorovanem ozračju, v katerem so nekaterim plačali, da so šli volit Putina, hkrati pa opozicijske voditelje ustrahovali in celo zapirali.
Potem pa je Trump je o svojem klicu spregovoril na tiskovni konferenci s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom Bin Salmanom, ki je med obiskom Washingtona sklepal nove izdatne oborožitvene posle. Dejal je, da sta imela s Putinom dober telefonski pogovor ter da se bosta v kratkem srečala na štiri oči. Ali sta omenjala žgoči temi – že prežvečeno o domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške volitve in svežo o napadu v Veliki Britaniji s kemičnim orožjem, izdelanim v Rusiji – ni povedal. V bran ga je vzela tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Huckabee Sanders, ki je novinarje spomnila, da je Putinu na podoben način ob prejšnji zmagi leta 2012 čestital Barack Obama. A to je bilo v času spravljivejše zahodne politike do Moskve.
Zaostreni odnosi z Rusijo vse od ukrajinske krize in zasedbe Krima naprej so povod tudi za plaz kritik, ki so se vsule na predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je Putinu čestital v pismu, objavljenem tudi na twitterju. V njem je staremu-novemu ruskemu predsedniku obljubil, da bo »vedno partner pri izboljšanju varnostnega sodelovanja z Moskvo«, in ponovil, da »so pozitivni odnosi med Evropsko unijo in Rusijo ključni za varnost naše celine«. Pismo je poslal dan zatem, ko so zunanji ministri članic EU ostro obsodili omenjeni napad z živčnim strupom na nekdanjega ruskega vohuna Sergeja Skripala v Britaniji in resno vzeli oceno Londona, da je za napad zelo verjetno odgovorna Rusija, diplomatska služba EU pa je bila obenem zaskrbljena zaradi številnih kršitev na ruskih volitvah.
»Vajenka« lahko toži predsednika
Za samega Trumpa je sicer večji problem od čestitke Putinu odločitev newyorške sodnice Jennifer Schechter, ki je z utemeljitvijo, da nihče ni nad zakonom, dovolila nadaljevanje zasebne tožbe Summer Zervos proti njemu zaradi obrekovanja. Nekdanja tekmovalka v resničnostnem šovu Vajenec ga je obtožila, da jo je, ko se je nanj leta 2007 prijavila, nasilno poljubil in otipaval po prsih. Ker jo je Trump potem prek twitterja obtožil, da laže in išče dobiček, ga je tožila zaradi obrekovanja in zahtevala opravičilo in odškodnino. Trumpovi odvetniki so skušali tožbo zavrniti z argumentom o predsednikovi imuniteti, a je sodnica na dan potegnila odločitev vrhovnega sodišča v primeru Paule Jones proti Billu Clintonu iz leta 1994, da predsednik ZDA ni imun za tožbe na zveznih sodiščih za dejanja, ki niso uradne narave. Enako po njenem velja tudi za sodišča zveznih držav.
