Finančni ministri in šefi centralni bank držav skupine G20 so se v torek srečali v Buenos Airesu, potem ko je Argentina kot prva latinskoameriška država prevzela predsedovanje druščini gospodarskih sil, ki ustvarijo 85 odstotkov svetovnega BDP in 75 odstotkov svetovne trgovine. Vrh je zaznamovala predvsem napetost med ZDA, Kitajsko in Evropsko unijo zaradi odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carinskih dajatev na uvoz jekla in aluminija. Na ameriškega ministra za finance Stevena Mnuchina so pritiskali z vseh strani. Francoski minister Bruno Le Maire mu je v osebnem pogovoru menda jasno rekel, da Evropska unija pričakuje izvzetje iz ukrepov in da »carinske dajatve niso rešitev, EU pa ni problem«. Zaskrbljenost sta izrazila tudi nemški minister Olaf Scholz in Jens Weidmann, prvi mož nemške centralne banke, ki je opozoril na posledice morebitne trgovinske vojne za gospodarsko rast in svetovno trgovino.
Večina ministrov in šefov centralnih bank zagovarja svobodno trgovino in poudarja, da je treba problem proizvodnje jekla in aluminija reševati v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Šefinja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Christine Lagarde pa je demagoško dodala: »Carine ne bodo pripomogle k boljšemu življenju tistih z nižjimi dohodki v teh državah.«
O sankcijah proti Venezueli
Argentina bo gostila tudi vrh G20 na predsedniški ravni, ki se bo začel 30. novembra. Torkovega srečanja se je udeležilo 400 predstavnikov 24 držav in 13 mednarodnih organizacij.
Na stranskem sestanku predstavnikov 15 držav, vključno z ZDA in Japonsko, je tekla razprava o sprejemu ukrepov proti vladi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Predlog MDS je bil, da se dodeli denarna pomoč državam, ki sprejemajo venezuelske begunce. Ti se zatekajo v brazilska obmejna mesta in predvsem v Kolumbijo, kjer jih po oceni trenutno biva okoli 400.000.
Argentina je kot glavne aktualne teme skupine G20 izpostavila rastoče neskladje globalizacije, zaposlovanje v prihodnosti glede na čedalje večjo robotizacijo, prevladujoč vpliv digitalnega sveta in regulacijo poslovanja s kriptovalutami ter iskanje rešitev za obdavčitev podjetij, ki na mednarodnem trgu poslujejo izključno po internetu in tako zaobidejo pravni red posameznih držav.
