Tako je torkov dan trgovanja na evropskih borzah postregel z rastjo, in to na dan pred začetkom dvodnevnega srečanja Ameriške centralne banke (Fed), na katerem naj bi se objavilo prvo letošnje povišanje ključne obrestne mere v Združenih državah Amerike. Obenem pa se je menjalni tečaj evra nekoliko zmanjšal, potem ko se je zaupanje nemških investitorjev v domače gospodarstvo nekoliko oslabilo. V torek se je tudi Wall Street ponovno ovil v zeleno barvo, potem ko je razprodaja delnic družbe Facebook v ponedeljek nekoliko negativno vplivala na donose trga. Poteka pa ta teden po željah podjetja Amazon Inc. (AMZN). To je po višini tržne kapitalizacije prehitelo konkurenčno podjetje Alphabet Inc. (GOOG). To je znak naraščajočega optimizma vlagateljev glede dobrega prihodnjega poslovanja največjega svetovnega spletnega trgovca na drobno, saj se ta krepi na trgih, kot so živilsko blago, zdravstveno zavarovanje in potrošniške naprave. Vrednosti delnic podjetja so se v torek povečale, medtem ko je cena podjetja Alphabet (starša Googla) na isti dan zelo malo pridobila. Na trgih v New Yorku je Amazonova tržna kapitalizacija dosegla 762,7 milijarde ameriških dolarjev, pri čemer je Alphabet zaostajal s 762,3 milijarde dolarjev visoko tržno kapitalizacijo. Na trgih v New Yorku je sicer po tržni kapitalizaciji še vedno največje podjetje Apple (AAPL) z dobrimi 889 milijardami dolarjev.
Zaradi trenutne monetarne politike Ameriške centralne banke lahko za to in naslednje leto pričakujemo povišanje dobičkonosnosti ameriških bank in tudi zavarovalnic. Tu znata pridobiti tudi banki JPMorgan Chase (JPM) in Bank of America Corp (BAC). Obe banki sta po zadnjem lanskoletnem dvigu temeljnih obrestnih mer pridobili več kot 2 odstotka vrednosti v nekaj dneh. Za smotrnega investitorja, ki se zaveda, da vlaganje v vrednostne papirje nosi tveganje, pa je bančni sklad ETF, ki vsebuje ameriške banke, najboljša rešitev. Te namreč znajo pridobiti zaradi posledic ameriške monetarne politike. Primeren je bančni sklad XLF ETF. Kot že omenjeno prejšnji teden, je ETF (ang. exchange-traded fund) tip sklada, s katerim se trguje enako kakor z delnicami. ETF je tako sklad, ki lahko vsebuje delnice podjetij, obveznice, surovine, valute ali pa sledi določenemu indeksu. V našem primeru XLF ETF sledi indeksu, ki je sestavljen iz največjih ameriških bank in zavarovalnic in tako ponudi investitorjem dobro izpostavljenost ameriškemu finančnemu trgu. Skladi ETF se sicer od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da jih zaradi pasivne strategije investiranja bremenijo mnogo nižji stroški upravljanja in so tako tudi provizije pri skladih ETF mnogo nižje kot pri vzajemnih skladih, ob nemalokrat višjih donosih. Skladi ETF so po navadi tudi bolj likvidni od vzajemnih skladov. Zaradi vsega omenjenega se ti skladi pogosto uporabljajo tudi v pokojninskih varčevalnih shemah. Skratka, sklad XLF ETF lahko predstavlja dobro rešitev za vključitev v portfelj zmernega investitorja, ki želi imeti izpostavljenost do donosov s strani ameriške finančne industrije.
