Ta teden so oči vlagateljev uprte v FED. Pričakujemo lahko dvig obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Vse drugo bi bilo presenečenje. A več pozornosti kot samemu dvigu bo namenjene predvsem komentarju tega. Vse bolj se špekulira, da bi namesto 3 pričakovanih dvigov letos videli 4 dvige. To bi verjetno potisnilo obrestno mero na ameriško 10-letno državno obveznico nad 3 odstotke. In to ima celo vrsto implikacij na druge trge. Kar naenkrat bodo vlagatelji spoznali, da kopica delniških naložb z dividendnimi donosi med 2 in 3 odstotki ter zelo nizko stopnjo rasti ni več zanimiva naložba. Tipičen primer take naložbe so na delniških trgih recimo podjetja iz sektorja osnovnih dobrin (na primer velike prehranske multinacionalke), pa tudi nepremičnine nosijo zadnje čase zelo nizke rente. Ker bo z zamudo s prvim dvigom proti koncu leta ali v začetku 2019 morala slediti tudi ECB, se pojavlja vprašanje, ali je donos na primer 10-letne italijanske državne obveznice nekaj pod 2 odstotkoma vzdržen? Povprečna donosnost take obveznice v zadnjih 30 letih je bistveno višja kot danes in se je gibala blizu 5 odstotkov. Sicer je danes slika nekoliko drugačna z integracijo Evrope, a to ne spremeni dejstva, da lahko imetniki obveznic pričakujejo upad vrednosti njihovih naložb. Ne samo italijanskih, vseh. Posledica višjih obrestnih mer bodo dražja posojila. Tudi v Sloveniji. Kar pomeni manj špekulativnih nakupov nepremičnin z mizernim donosom od oddajanja, ki so ga nadomestile špekulacije o rasti cen nepremičnin.
Tudi struktura vlagateljev se je v zadnjih letih močno spremenila. Zaradi nizkih donosov obveznic so tradicionalni obvezniški vlagatelji (pokojninski skladi, zavarovalnice itd.) vse bolj rinili v bolj tvegane in manj likvidne naložbe, kot so delnice, nepremičnine in v tujini celo v hedge sklade ter sklade zasebnega kapitala. Manjša utež takih vlagateljev v bolj tveganih naložbah je dobrodošla, ker pomeni razpršitev tveganja. A nekateri so se v zasledovanju višjega donosa močno izpostavili, in to bi lahko postalo problematično. Tudi zadnji vlečni konj, delnice IT-podjetij, je vse bolj pod pritiskom. Najnovejša afera Facebooka o zlorabi podatkov uporabnikov ter klici po močnejši regulaciji (predlagan triodstotni evropski davek na prihodke IT-podjetij) oziroma kar direktni pozivi po razbitju monopola Googla, Facebooka, Amazona in Appla nakazujejo, da previdnost pri tako visokih vrednotenjih ni odveč. Zato se zdi povečana utež denarja oziroma kratkoročnih finančnih naložb, kot so na primer denarni skladi ali državne menice, primeren odgovor na te izzive.
Da pa ne bo vse črno, vidim tudi naložbene priložnosti. Še posebej v Evropi in na trgih v razvoju. Finančne delnice se zdijo dober odgovor na višje obrestne mere. Evropske so cenejše, a tudi ameriške bi morale v takem okolju ustvariti nadpovprečen donos. Trgi v razvoju so v primerjavi s svojim potencialom vrednoteni zelo ugodno, a hudič se skriva v dejstvu, da je potreben selektiven in aktiven pristop, saj je v težava v tem, da govorimo o zelo raznolikih trgih z zelo različno gospodarsko in politično dinamiko. In da na koncu ne pozabimo omeniti Slovenije. Tudi na našem delniškem trgu se najdejo delnice z nizkim vrednotenjem ter lepimi dividendnimi donosi. Deloma je to odraz tveganja, kot nas vidijo tuji vlagatelji, in deloma naše majhnosti. Zato naj bo delež slovenskih naložb tema dejstvoma primeren.
