Vizualni kolektiv Zek je svoje umetniško potovanje začel že pred sedemnajstimi leti, ko je dvigoval prah z inovativnimi in ne vedno razumljenimi posegi na področju grafitarstva in ulične umetnosti, v zadnjih letih pa predvsem oblikovanja in sodobne umetnosti. »Naše izhodišče je res grafitarsko, to je bila odlična podlaga za razmislek o stvareh, ki so nas težile, za način, kako vzeti stvari v svoje roke in graditi na kolektivnem duhu,« razlaga član Zek Crewa Jurij Lozić. »A nismo več mladi zaletavi fantje, ne ostajamo več samo na površini, naš pristop je vse bolj poglobljen,« poskuša ostati resen njegov kolega Žiga Artnak.
Fraktalni origami morja
Tudi njihova razstava v ljubljanski galeriji Ravnikar Gallery Space je predstavitev nekega potovanja. Če trdijo, da na polovičarstvo ne pristajajo, pa na eksotiko vsekakor – šli so od Arube do Jamajke, od Bahamov do Bermudov, obiskali Key Largo in Montego. S tehniko fraktalni origami, ki temelji na zgibanju papirja, so Žiga Aljaž, Aleš Arnež, Miha Artnak, Žiga Artnak, Tibor Kranjc, Jurij Lozić, Petar Perčič in Marko Potočnik uprizorili točke morja v določenih trenutkih obstoja. Če so pred leti s tovrstnim pristopom »ulovili« statične vrhove najbolj znanih šesttisočakov, so se tokrat spustili na (in pod) razvalovito vodno gladino.
To je od ekipe zahtevalo nadgradnjo tehnike, ki je očitno prestala preizkus in uspešno ujela hipni trenutek minevanja. Površina morja nakazuje, da se skriva pod površino še nekaj neraziskanega, in podobno velja za človeka; nemara je ostati na površini res površno. Dela dopolnjujejo velike morske školjke, ki so tudi same manifestacija dela narave, v galerijskem prostoru pa spominjajo na multimedijske instalacije.
Estetika šale
»Gre za našo izkušnjo približevanja naravi prek koncepta s posnemanjem do razumevanja,« razlaga Artnak, ko razmišlja o binarni dvojici minljiv človek in večna narava. Želi kolektiv, ki se brati s humorjem, ne da bi zato umanjkala družbenokritična ost, z izbiro eksotičnih lokacij ironizirati potrošništvo? Se nanašajo na pomanjkanje prostega časa, ki ga proizvaja kapitalistična logika? Se ekološko odzivajo na odlaganje plastičnih odpadkov v morja?
»Lokacije, kot je Jamajka, za nas prestavljajo poglobljeno izkušnjo, kdo drug bo v njih videl kaj bolj sproščujočega,« vztrajata sogovornika. Četudi je njihov proces dela vedno zelo zabaven in pozitiven, je njihov lahkotnejši pristop obenem smiselno jemati resno. Pet od šestih razstavljenih del je šlo (po ceni 780 evrov) v dveh tednih od odprtja že v prodajo, novega lastnika čaka še morje Jamajke, od obravnavanih koščkov oceana najbolj mir(oljub)no. »Očitno si želijo Slovenci umetnosti, ki poživlja, ne pa pomirja,« psihološki profil kupcev sodobne slovenske vizualne produkcije ocenita sogovornika.
