»Ravno sem se odpravljala gledat oddajo, ki se začne ob pol dveh, ko je v sobo prihitela medicinska sestra in rekla, da moram hitro ven,« se nedeljskega popoldneva, 17. decembra lani, spominja 89-letna Milka Kovač, stanovalka Doma starejših občanov Črnomelj Iz uradno še neznanega vzroka je zagorelo v eni od sob v drugem nadstropju. »Sploh nisem vedela, kaj se dogaja. Ko sva s sestro prišli do dvigala, to ni delovalo. Morali sva po stopnicah. Vsi so me čudno pogledovali, pa nisem vedela, zakaj. Ko pa sva nekoliko kasneje prišli do kopalnice in mi je rekla, naj se umijem, sem šele videla. Lase, obraz, vse sem imela črno. Šele takrat sem se zares zavedla, kako resno je bilo. Hvala bogu, zdaj je mimo.«
Posledice decembrskega požara so bile tragične. 88-letni stanovalec, pri katerem naj bi požar izbruhnil, je zaradi hudih opeklin še istega večera umrl v ljubljanskem kliničnem centru. Na novomeški urgenci so sprejeli še eno varovanko doma, ki so jo zadržali na opazovanju, ter štiri uslužbence, ki so se nadihali dima in so prejeli terapijo s kisikom. Večji del trakta B v drugem nadstropju je bil uničen, enaindvajset stanovalcev so morali začasno preseliti v druge sobe.
Priznanja za požrtvovalnost zaposlenih
Zdravstvena tehnica Ana Rožman je imela tistega dne prost dan. »Mož me je klical in rekel, da gori dom. Pohitela sem tja, čeprav sploh nisem vedela, kako obsežen je požar,« pripoveduje Rožmanova, ki se delu s starejšimi, ki ga opiše kot izjemno lepo, prijetno in hvaležno, predaja že 25 let. »Vsi smo pomagali, selili smo ljudi in njihove osebne stvari v druge sobe, odnašali pohištvo, čistili, pomagala sem tudi v pralnici, da smo čim več oprali.«
Poleg gasilcev iz sedmih prostovoljnih društev so se s hitrim in učinkovitim posredovanjem ob požaru izkazali tudi zaposleni, s skupnimi močmi so takoj evakuirali 69 ljudi in izpraznili prostore. Njihova požrtvovalnost ni bila prezrta niti na državnem nivoju. Tako je Civilna zaščita Republike Slovenije s podelitvijo srebrnega znaka za hitro, učinkovito in srčno posredovanje prepoznala pogumna dejanja zaposlenih, z bronastim znakom pa se zahvalila za enkratno dejanje šestim zaposlenim za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Vsaka soba ima svojo kopalnico
Po komaj treh mesecih je trakt B v drugem nadstropje te dni zasijal v prenovljeni podobi. Osem dvoposteljnih in osem enoposteljnih sob je zaživelo v svetlih, pastelnih barvah, fotografije svojcev na policah dajejo občutek domačnosti. »Prenovili smo tudi skupni prostor, kjer lahko izvajamo delo na način gospodinjskih skupnosti. To pomeni, da vključujemo stanovalce v pripravo obrokov, lahko se ukvarjajo s svojimi hobiji, skupaj delamo, se družimo. Tako smo z obnovo pridobili ne le lepše in prijetnejše prostore, ampak omogočamo stanovalcem kvalitetnejše življenje in drugačen, še bolj prijazen način dela,« pravi direktorica doma Valerija Lekić Poljšak. Obnovo skupaj z opremo ocenjujejo na 270.000 evrov. Del sredstev pričakujejo od zavarovalnice, del od ministrstva, nekaj pa bodo primaknili sami.
»Res je lepo zdaj, ko je vse novo, čeprav se že prej nisem pritoževala, kajti vajena sem bila skromnega življenja,« pravi Milka Kovač in doda, da so največja pridobitev kopalnica in sanitarije v vsaki sobi, medtem ko sta si jih prej delili po dve sobi skupaj. Tudi Ivanka Kofalt se v prenovljenih prostorih počuti prijetno, še posebej v prostoru gospodinjske skupnosti. »Dobro je, dokler lahko vsaj hodiš in malo poskrbiš sam zase. In če je osebje prijazno, potem je vse v redu.«
V črnomaljskem domu, ki ta mesec praznuje 30 let obstoja in so ga v zadnjih letih že skoraj v celoti prenovili, zaposluje pa 96 ljudi, trenutno biva 185 stanovalcev. Prostora imajo še za šest oseb, vendar jih med obnovo niso sprejemali, jih bodo pa že v prihodnjih dneh, napoveduje Lekić-Poljšakova. Za sprejem trenutno čaka 40 oseb, med njimi bi jih šestnajst posteljo potrebovalo takoj.
