Vlakec, v katerem so bile po abecednem vrstnem redu zložene slikanice na otroškem oddelku stare radovljiške knjižnice Antona Tomaža Linharta, se je v prvih urah selitve hitro praznil. Za to so poskrbeli otroci: v vrtec so prišli s praznimi torbicami in nahrbtniki, od tam pa so se odpravili najprej v staro knjižnico, naložili knjige in se sprehodili do nove stavbe.
Namesto v vrtec po novo zalogo knjig
Otroci iz skupine kužkov v radovljiškem vrtcu, ki smo jih pospremili na poti, so bili na polne torbice in nahrbtnike sila ponosni, saj jih bodo od septembra naprej, ko bodo začeli obiskovati šolo, uporabljali vsak dan. »Veliko knjig imam v nahrbtniku,« se je pohvalil šestletni Matic in povedal, da rad hodi v knjižnico, kjer si izposoja, kot pravi, znanstvene knjige. Zanje bo v novi knjižnici še več prostora, se je veselil. Tudi njegov vrstnik Tine je poudaril, da se že veseli dneva, ko si bo lahko ponovno izposodil slikanice. Navdušeni otroci so bili po opravljeni nalogi še željni pomagati, čeprav to ni bilo v načrtu. Zato so se namesto v vrtec odpravili po novo zalogo slikanic v staro knjižnico.
Učenci iz osnovne šole Antona Tomaža Linharta, ki so bremen na hrbtu že vajeni, so se iz stare v novo knjižnico sprehodili s časopisi in revijami. »V šoli smo se odzvali na povabilo knjižnice k sodelovanju pri selitvi. Naredili smo razpored in določili spremstvo. Otroci radi pomagajo, tudi zato, ker so redni obiskovalci knjižnice,« ugotavlja učiteljica Maja Tolo. Praznjenje torbic na novi lokaciji je potekalo kot po tekočem traku. Za to so poleg učiteljic skrbeli prostovoljci. Katarina Maurer, udeleženka radovljiške Šole zdravja, je prišla po jutranji telovadbi. »Spodbudila sem še druge telovadke k pomoči. Danes spremljam šolarje iz stare v novo knjižnico, kjer jim pomagam odložiti prineseno gradivo.«
Za šolarje bo knjižnica po novem bliže
Na drugem koncu knjižnice so pripomočke, ki bodo poskrbeli, da bodo knjige na policah ostale pokonci, pripravljali učenci osnovne šole Antona Janše, šole s prilagojenim in posebnim programom. Nino Kaštrun je bleščeče zaključke s šolskim knjižničarjem Petrom Kolmanom skrbno zlagal na še prazne police. »Zelo se veselim knjižnice. Vsak mesec pridemo sem na kviz,« je poudaril, Kolman pa dodal: »Za nas bo knjižnica po novem še bliže, kot je bila na stari lokaciji.«
Zadovoljni pa so tudi zaposleni v knjižnici z direktorico Boženo Kolman Finžgar na čelu. »Veseli smo, da se je selitev končno začela. Preseneča nas odziv prostovoljcev.« Kar več kot 120 jih je ponudilo pomoč in skrbno načrtovanje je bilo potrebno, da je delo že prvi dan potekalo gladko. Stara stavba je spominjala na mravljišče. Nekateri prostovoljci so sestavljali škatle, drugi so jih polnili in mnoge police so že po prvih urah samevale. Kup škatel, namenjenih na novo lokacijo, se je iz minute v minuto večal. Pomoč se je prostovoljcem zdela nekaj povsem samoumevnega. »Veliko hodim v knjižnico in prav je, da ob tako velikem zalogaju še sama prispevam,« je na primer prepričana Viktorija Marolt.
Če bo šlo vse gladko, bi lahko vse gradivo preselili že ta teden, napoveduje Kolman-Finžgarjeva, drugače pa v naslednjem. Potem pa bo še precej dela z novo organizacijo na nekaterih oddelkih. Glasba in filmi denimo ne bodo več razvrščeni po času pridobitve, pač pa po zvrsteh, enako velja za časopise in revije. Nekaj dela s selitvijo pohištva s stare lokacije pa bodo imeli v naslednjih dneh tudi mizarji, dodaja direktorica. Kdaj bo nova knjižnica odprla svoja vrata, še ni znano, predvidoma naj bi se to zgodilo konec prihodnjega meseca.
