Knjižnica reči v Savskem naselju, ki je prva in za zdaj edina tovrstna knjižnica v Sloveniji, je pred nekaj dnevi praznovala tri leta obstoja, in kot kaže, se še ne namerava posloviti. »Število članov se sicer ne povečuje, a je zato vedno več izposoj. Prvo leto smo imeli 95 izposoj, lani nekaj čez 200, in to je rezultat, ki nas postavlja ob bok podobnim izposojevalnicam v tujini,« pravi koordinator projekta Jošt Derlink. »A v našem prostoru ne poteka zgolj izposoja predmetov. Tedensko tukaj poteka tudi do deset dogodkov, različnih tečajev in delavnic. Pri nas si tako poleg predmetov lahko izposodite tudi veščine.«
Zakaj bi kupovali nekaj, kar potrebujemo samo enkrat na leto
Razlog za rast izposoj morda tiči tudi v tem, da imajo v Knjižnici reči vedno več predmetov, ki so zanimivi za izposojo, recimo šivalni stroj overlock, videoprojektor, pa najrazličnejša orodja, kot sta krožna žaga in vrtalni stroj. »Pri nas si lahko izposodite tudi detektor kovin, ki si ga je v preteklosti izposodilo že kar nekaj naših članov, da so z njim poiskali izgubljene ključe. Mnogi so spoznali, da je nesmiselno kupovati drage predmete, ki jih bodo nato uporabili morda enkrat ali dvakrat,« ugotavlja Derlink.
Tako razmišlja tudi Mojca Naglič iz Trnovega, ki je članica Knjižnice reči že dve leti. Je prva članica, ki si je članstvo pridobila s prostovoljnim delom. »Ideja o Knjižnici reči je odlična. Sem lahko prideš preizkusit neki predmet, preden greš v drag nakup. In zakaj bi sploh kupovala nekaj, kar potrebujem samo enkrat na leto. Paradižnik na primer sušim le enkrat na leto, zato si sušilnik za sadje in zelenjavo pridem izposodit sem. To je bil prvi predmet, ki sem si ga izposodila v Knjižnici reči,« razlaga Mojca, ki si je nato izposodila še vrsto drugih predmetov, od parnega kuhalnika, strojčka za testenine in multipraktika do brizgalnika za barve in električne brusilke. »Poleg tega je to skupnostni prostor, katerega namen je povezovati ljudi v njihovem okolju. Ob lepem vremenu posedimo zunaj na klopcah in pridružijo se nam mnogi, ki niso naši člani.«
Izposoja je mogoča tudi brez članstva
Ker so želeli čim bolj poenostaviti izposojo, so uvedli tudi izposojo brez članstva, kar pomeni, da posameznik, ki ni član, ob izposoji plača simbolično izposojnino. Enkratnih izposoj je bilo lani okoli 30 odstotkov. Letna članarina sicer znaša 20 evrov, za študente 15 evrov in brezposelne 5 evrov. »Kdor si ne more privoščiti takšnega finančnega vložka, lahko podari kakšen predmet, ki ga ima doma in ga ne potrebuje več, a je uporaben za nas. Članstvo pa je mogoče pridobiti tudi s 30 urami prostovoljnega dela, kot je to naredila Mojca,« razlaga Derlink. Na vprašanje, katere premete s seznama želja pa si najbolj želijo imeti v svoji izposojevalnici, odgovarja, da je precej povpraševanja po globinskem sesalniku. »Potrebovali bi tudi kosilnico, ker se nam je stara pokvarila.« Na seznamu želja so poleg globinskega sesalnika še ledomat, stroj za izdelavo značk, jadralno letalo na daljinca, megafon…
Najbolj pereč problem je prav gotovo dolgoročno financiranje, pravi naš sogovornik. Knjižnica reči, ki jo koordinira Društvo prostoRož, Mestna občina Ljubljana pa ji je v brezplačno uporabo dala prostor v Domu skupnosti Savsko naselje, se financira prek javnih razpisov in vsako leto znova iščejo sredstva. »Velikokrat o knjižnici reči govorijo kot o primeru krožnega gospodarstva, toda bolj kot to gre za novo obliko javne storitve, ki prispeva neko dodano vrednost družbi. Podobno kot klasična knjižnica, in tudi te ne bi preživele brez dodatnih sredstev,« še dodaja naš sogovornik.
