Megido, ki se sedaj imenuje Tell el-Mutesellim, je bil nekoč mesto Kanaancev. Širši množici je verjetno bolj znano grško ime tega zgodovinsko pomembnega mesta – Armegedon. Biblijsko mesto, kjer bi se odvila bitka vseh bitk, boj, ki bi končal vse boje.

V zadnjih stotih letih so raziskovalci odkrili mestni zid in številne templje ter palače iz obdobja 3300 do 586 pred našim štetjem. Pri zadnji najdbi gre za 3600 let nedotaknjeno grobnico, za katero predvidevajo, da je pripadala osebam iz najvišjih slojev tedanje družbe. Ker so poleg posmrtnih ostankov v grobni našli tudi številne nenavadne in dragocene predmete, raziskovalci menijo, da bi morda lahko šlo celo za grobnico vladarske družine.

Ob kosteh so našli zlat in srebrn nakit ter slonovino

Raziskovalci domnevajo, da posmrtni ostanki v grobnici pripadajo družini. Našli so namreč kosti, ki so pripadale moškemu, staremu med 40 in 60, okostje ženske v tridesetih in okostje otroka, ki je bil ob smrti star približno deset let. Ob vseh kosteh so ležali dragoceni predmeti in zlat ter srebrn nakit: prstani, zapestnice in broške. Moški je bil pokopan z razkošnim zlatim diademom, v grobnici pa so našli še slonovino, keramiko s Cipra in kamnite kozarce iz Egipta. Brez dvoma je šlo za zelo premožne ljudi.

Kot je za National Geographic povedal arheolog Israel Finkelstein, ki z najdbami v Megidu ukvarja že skoraj tri desetletja, so v grobnici našli ostanke še šestih drugih oseb. Domnevajo, da je šlo za dvofazni ritual, pri katerem so v drugi fazi ostanke šestih posameznikov premaknili, da so naredili prostor za tri nova trupla.

Znanstveniki nameravajo opraviti DNK analizo najdenih okostij in tako preveriti, ali je bil izvor »elitnih, kraljevskih« ljudi enak kot izvor ostalih prebivalcev Megida. »Rezultati lahko revolucionarno spremeniti naše dosedanje domnev o prebivalstvu Kanaana še pred biblijskimi časi,« je navdušen Finkelstein.