Ime ji je Avgi in njen obraz je bil nazadnje viden pred približno devetimi tisočletji. Živela je na območju današnje Grčije, okoli leta 7000 pred našim štetjem, ob koncu mezolitika. Znanstveniki so jo poimenovali Avgi (v slovenščini Zora) zato, ker je živela v obdobju, ki označuje začetek civilizacije.

O tem, kako je živela in kako ter zakaj je umrla, je znanega zelo malo. Toda zahvaljujoč sodobni tehnologiji lahko danes vemo, kako je bila videti ta mlada ženska. Znanstveniki z univerze v Atenah so namreč v petek v Muzeju akropole prikazali rekonstrukcijo njenega obraza.

V preteklosti so bile obrazne poteze ostrejše

Kot piše National Geographic, je bila izdelava rekonstrukcije obraza dekleta, katerega okostje je bilo leta 1993 najdeno v jami Theopetra v osrednji Grčiji, vse prej kot enostavno delo. Potrebno je bilo sodelovanje endokrinologa, ortopeda, nevrologa, patologa in radiologa ter drugih strokovnjakov. Ortodont Manolis Papagrigorakis, ki je vodil ekipo znanstvenikov, je dejal, da je bila Avgi po kosteh in zobeh sodeč ob smrti stara največ 18 let.

Pri oblikovanju rekonstrukcije je sodeloval tudi švedski arheološki strokovnjak Oscar Nilsson, ki se z rekonstruiranjem obrazov ukvarja tako podrobno, da ima celo svoje najljubše zgodovinsko obdobje. Najraje namreč rekonstruira obraze okostij iz kamene dobe. »Avgi je imela zelo posebne, ne ravno ženstvene obrazne poteze,« je dejal o rekonstruiranem obrazu mezolitske najstnice. Kako je bil videti njen obraz, so določili na podlagi mer njene lobanje, ker pa glede barve oči in las ne morejo biti prepričani, so ji dodelili odtenek, ki je značilen za večji del populacije na območju najdbe okostja.

Pred leti so rekonstruirali že obraz deklice Myrtis

Avgijin obraz ni prvi primer rekonstrukcije obraza človeka, ki je umrl že davno. Papagrigorakis je v sodelovanju z Nilssonom in ostalimi strokovnjaki pred leti že rekonstruiral obraz deklice Myrtis, ki je živela na območju Aten okoli leta 430 pred našim štetjem.

S primerjavo rekonstrukcij obeh obrazov je moč ugotoviti, da so se človeške obrazne poteze sčasoma spremenile – predvsem so so omehčale. »Myrtisin obraz se po značilnostih ne razlikuje od obrazov današnjih deklic,« je dejal Nilsson. Avgi, ki je živela veliko prej kot Myrtis, ima po drugi strani precej potez, kakršnih dandanes pri ljudeh več ne opažamo, pravijo arheologi.

Rekonstrukcija forenzika najstnica obraz znanost tehnologija zgodovina video arheologija Grčija