Današnje odprtje mednarodnega arheološkega tabora v novomeškem Dolenjskem muzeju (ob 18. uri) je uvod v dogodke, ki se bodo na več lokacijah po Sloveniji nizali vse do 29. junija, poudarek pa bo na starejši železni dobi. Z ogledi najdišč in izkopavanj, strokovnimi konferencami, predavanji, delavnicami in ekskurzijami za osnovnošolce želi devetnajst partnerjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovaške približati arheologijo in njen pomen širšemu prebivalstvu. Tabor, ki ga po Hrvaški in Avstriji tokrat gosti Slovenija, je del mednarodnega projekta o halštatski kulturi (od 8. do 4. stoletja pred našim štetjem) na območju Podonavja (Iron Age Danube), ki ga sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj.
Spodbujajo zavest o pomenu arheologije
»Želimo pokriti vsa področja, od raziskovalnega dela do varovanja, promocije in na koncu turistične rabe kulturnih krajin starejše železne dobe. Vsi poznamo gradišča, gomile, gre za monumentalne ostanke preteklosti, ki so že precej dobro raziskani. Na drugi strani pa šepata turistični del in promocija. Prav to želimo z mednarodnim projektom spremeniti,« pojasnjuje dr. Matija Črešnar z oddelka za arheologijo ljubljanske filozofske fakultete.
Marca in aprila bodo tako med drugim odprli »vrata« arheološkega najdišča Cvinger pri Dolenjskih Toplicah, maja in junija pa najdišče Čreta nad Slivnico pri Mariboru, pripravljajo raziskovalne delavnice in (t)uro železne dobe za osnovnošolce. Na strokovnih konferencah bodo govorili o uporabi detektorja kovin v dobrobit arheologije nasproti nepooblaščenemu delovanju, o arheoloških najdiščih v gozdovih ter o interpretaciji in promociji arheološke dediščine v naravi, tudi s sodobnimi pripomočki, kot so telefoni, tablice in obogatena resničnost. Cilj tabora je tudi vzpostaviti pripomočke in osnovno infrastrukturo za obiskovalce na obeh najdiščih, oživiti arheološke poti in pripraviti nove programe za obiskovalce muzejev.
Na Cvingerju denimo so prve raziskave nekdanjega železarskega kompleksa potekale že konec 19. stoletja. Gre za edinstven kompleks z več sto ohranjenimi deli talilnih peči, kakršne hranijo tudi v Dolenjskem muzeju, medtem ko prve najdbe, kot je okrašena situla, hrani muzej na Dunaju, dodaja kustosinja Petra Stipančić iz Dolenjskega muzeja.
Na eni strani želi tako stroka oblikovati strategijo za raziskave in varstvo najdišč na mikro območjih ter njihovo promocijo in turistično rabo, hkrati pa na ljudem razumljiv način spodbuditi zanimanje in zavest o arheološki dediščini. »Kajti nimamo prav lepe prihodnosti, če se ne bomo zavedali naše preteklosti,« dodaja Črešnar. ds
