Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Kadar so prizadete tudi arterije udov, govorimo o periferni arterijski bolezni, je pojasnil prof. dr. Aleš Blinc. Zoženje žil in motnje prekrvavitve so zaradi maščobnih oblog pogostejše na spodnjih okončinah.
Bolezen se vrsto let razvija počasi in bolniku sprva ne povzroča težav, v napredovalem obdobju pa se pojavi občasno šepanje. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Zato so bolezen, ki je še pred pol stoletja veljala za marginalno, slabšalno poimenovali bolezen ogledovalca izložb, je opozoril Blinc. Pacient Robert Peressutti je dejal, da je prav to počel tudi sam, ker ga je bilo sram, da bi se ustavil sredi ulice že po nekaj korakih. Zato se je zaradi bolečin v mečih ustavljal pred izložbami. Do bolezni pa sta zagotovo pripomogla stresna služba in kajenje, se zaveda danes, ko po dveh operacijah in spremenjenem življenjskem slogu, tudi kajenje je opustil, skoraj nima več težav.
»Resnosti bolezni in dejstvo, da ateroskleroza nikoli ni izolirana in nikoli ni samo v nogi, so se začeli zavedati pred tremi desetletji,« je nadaljeval Blinc in dodal, da je nezdravljena bolezen v petih letih usodna za približno tretjino bolnikov. »Večina ne bo umrla zaradi gangrene na nogi, srčnega infarkta ali možganske kapi, marveč zaradi ateroskleroze, ki bo udarila na drugem žilnem povirju,« je bil jasen Blinc.
Meritve gleženjskega indeksa
»Pulzi na nogah so v stadiju bolezni, ko prihaja do stiskajočih bolečin v nogah, že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Zaradi napredovanja ateroskleroze se lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah in pride do bolečin v nogi tudi že med mirovanjem. Če stanja ne zdravimo, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva, nastanka razjede ali gangrene,« je dr. Blinc opisal možen potek bolezni, ki jo ima že vsak šesti prebivalec v starosti nad 55 let. A se periferne arterijske bolezni oziroma zamašenih žil, ki sprva ne povzroča težav, do resnejših zapletov ne zaveda kar 70 odstotkov bolnikov.
Pomembno je, da je bolezen mogoče preprečiti ali obvladati. »Dokazali smo, da z doslednim zdravljenjem klasičnih dejavnikov tveganja, se pravi z zniževanjem škodljivih lipidov, dobro uravnavo krvnega tlaka in sladkorja, s telesno aktivnostjo, zdravo prehrano, skratka z zdravim življenjskim slogom in odpovedjo kajenju, lahko bistveno izboljšamo prognozo bolezni,« je jasen Blinc.
Pri napredovalih oblikah pa so zadnja leta bistveno skrajšali čakalne dobe in ljudje s težavami pri hoji na pregled ne čakajo več kot tri mesece, ob zelo hudih težavah pa so takoj obravnavani. Zavedanje o bremenu bolezni je zelo visoko tudi pri družinskih zdravnikih, ki zveči ne že znajo opraviti presejalni test oziroma izmeriti gleženjski indeks (primerjava tlaka v gležnju in nadlahti). V referenčnih ambulantah in v Društvu za srce prav tako opravljajo te meritve.
Ključna je preventiva
Da bolnik ne bi izgubil uda, je treba takoj vzpostaviti pretok skozi arterije nog. Kar polovica bolnikov, ki jim ud amputirajo nad kolenom, ne preživi naslednjega leta, opozarjajo na resnost težav v Društvu za zdravje srca in ožilja ter Združenju za žilne bolezni. Ob dnevu žil že peto leto pripravljajo številne ozaveščevalne aktivnosti, saj je za uspešno zdravljenje ključna prav preventiva.
Prostovoljni zdravstveni delavci tako danes na 21 informativnih točkah po državi obiskovalce ozaveščajo o tem, kaj je periferna arterijska bolezen, kaj jo povzroča, kako se ji izognemo ali jo omilimo, izvajajo pa tudi različne meritve. Ponekod bodo merili holesterol, tlak, krvni sladkor, obseg pasu, indeks telesne mase, povprašali o kajenju in telesni zmogljivosti, je naštela koordinatorica akcije, zdravnica Andreja Cokan Vujkovac iz Združenja za žilne bolezni. Kot je dejala, bodo vsem pomagali oceniti stanje njihovega srčno-žilnega sistema in jih naučili tipati pulz. Vsem, ki jim pulza ne bodo otipali ali bo ta slab, bodo z enostavno in poceni presejalno metodo, ki odkriva najbolj ogrožene srčno-žilne bolnike, izmerili gleženjski indeks. Podatke bo analiziral zdravnik, ki bo bolnikom svetoval glede nadaljnjega zdravljenja.
V Sloveniji lahko pričakujemo 1000 do 2000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo dvakrat do trikrat pogostejša. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje te bolezni je kajenje, ki pospeši njen razvoj, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje amputacije uda, je opozorila Cokan-Vujkovčeva. Pomembni dejavniki tveganja so tudi sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
