Premierjev odstop je po oceni analitika Matevža Tomšiča s Fakultete za uporabne družbene študije presenetljiv predvsem z stališča tega, da se je zgodil tik pred koncem mandata. Če predsednik vlade že odstopi, navadno odstopi prej, ne pa v času, ko je s svojim delom praktično že zaključil, je povedal Tomšič.

Ni pa odstop presenetljiv glede na dogajanje v zadnjem času. Tudi projekt drugi tir, za katerega si je vlada prizadevala na različne načine, se je nazadnje izkazal za blamažo. Da je vrhovno sodišče razveljavilo rezultate referenduma zaradi privilegiranega položaja vlade med kampanjo, predstavlja toliko večji udarec ob dejstvu, da je premier Cerar po svojem profilu ustavni pravnik, je opomnil Tomšič.

»Zaradi pozne ure bi lahko sklepali, da je bil v stiski, ali odstopiti ali ne«

Sicer pa je bil po njegovih besedah zelo zanimiv čas, v katerem je Cerar napovedal odstop. Da je to sporočil ob 22. uri, ko je pozornost javnosti že bistveno manjša, je nenavadno, lahko bi tudi sklepali, da je bil sam v stiski, ali to storiti ali ne. Očitno pa je bila po mnenju analitika ta njegova odločitev tudi »notranje spodbujena«. Ne nazadnje je bil v nastopu zelo oster do koalicijskih partnerjev, je pojasnil.

Na ta način se je po njegovih besedah le še »urbi et orbi« razkrilo tisto, o čemer se je že nekaj časa govorilo - da koalicija ne deluje več, ampak da obstaja zgolj na papirju, da vlada ne deluje kot enoten organ, ampak vsak koalicijski partner deluje po svoje. »Očitno je Cerar dokončno presodil, da zadev ne obvladuje več,« je povedal Tomšič, ki ocenjuje, da premierjevo sklicevanje na nekooperativnost koalicijskih partnerjev ne deluje prepričljivo.

Sporna maketa drugega tira po besedah Tomšiča sicer dobro ilustrira delovanje te vlade, ki je bilo bolj iluzija vladanja. Dejstvo je namreč, da so se vsaj določene ključne odločitve sprejemale v zakulisju, je pojasnil Tomšič.

Alem Maksuti: Gre za zelo premišljeno potezo

Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment je za STA ocenil, da gre predvsem za zelo premišljeno potezo SMC. Ta se je znašla v brezizhodnem položaju, ko se je soočala s težavami okoli drugega tira, tudi konkretno zaradi makete, ko reforme v zdravstvu stojijo in ko so pogajanja s sindikati v slepi ulici. Zato Maksuti meni, da gre za strateško potezo stranke, ki ne želi prevzeti odgovornosti za vse slabo v trenutni situaciji.

»To, da bo dobila največ medijske pozornosti, je plus pred prihajajočimi volitvami, na katerih bo poskušala sebe predstaviti kot največjo žrtev, kot je premier sam povedal, nekih starih struktur in centrov iz ozadja, ki si želijo pat situacije in neizvajanja sprememb oziroma reform v Sloveniji,« razmišlja analitik.

Na ta račun si stranka morda lahko obeta kakšen glas več, je ocenil Maksuti, ki meni, da je to »de facto edina pravilna strategija«. Stranka je namreč v položaju, ko upa na vsaj tretjino glasov, kot jih je prejela na volitvah pred štirimi leti.

V prihodnjih dneh je pričakovana še ostrejša retorika

Zdaj smo že v času neuradnega dela volilne kampanje, ko ni več prijateljev, je o kritičnih tonih Cerarja do koalicijskih partnerjev povedal Maksuti. Mostovi med koalicijskimi partnerji so porušeni in tudi na volitvah se bodo po njegovi napovedi spopadli najbližji oz. med seboj najbolj podobni igralci. Zato Maksuti v prihodnjih dneh pričakuje še ostrejšo retoriko, še več blatenja in negativne kampanje.

Možnost izvolitve novega mandatarja pred rednimi volitvami pa po njegovem mnenju ni realna. Struktura poslancev v DZ oz. tudi »volilna akrobatika« govori o tem, da se v tem kontekstu to »matematično ne izide«, je še ocenil analitik.