Če bi kak starš v kočevsko gimnazijo vkorakal okoli osmih zjutraj, bi si mislil, da je to čisto običajen dan. A že do malice so v jedilnici stale stojnice s plakati in brošurami, prišli pa so tudi predstavniki raznih fakultet. Dijaki višjih letnikov so opazovali kot sokoli, zbrano in tiho. Če se še nekaj ur prej niso kaj dosti ukvarjali s kariernim sejmom, je bil ta do konca dneva že glavna tema njihovih pogovorov.
Domov z zajetnimi kupi brošur
Dijaki so si ogledali predstavitve treh različnih študijev. Profesorji in študenti, ki so predstavljali svoje fakultete, so občinstvo s svojimi opisi šol in izobraževalnih programov nekajkrat nasmejali, kako kost, ki so jo dijaki z veseljem sprejeli, pa so vrgli tudi z anekdotami iz svojih študentskih dni. V glavah je ostal stavek enega izmed študentov s filozofske fakultete: »Ne skrbite, saj tako in tako skoraj vsi padejo prvi letnik.« Pred dijaki niso stali neosebni promotorji, temveč živi ljudje, ki se tako kot oni trudijo uspeti v življenju. Večino predavanj so spremljale brošure, v katerih so bili opisani posamezni izobraževalni programi. Nekateri dijaki so si nabrali prav zajetno število, posebej pa so jih zanimale informatika, biotehnika in filozofska fakulteta. Na predavanjih o teh študijih so bila zapolnjena prav vsa mesta. Čeprav je sem in tja kdo deloval nezainteresirano, gledal skozi okno in čakal, da bo dneva konec, ni predstavitev motil nihče. Celo med odmori dijaki niso kramljali kot običajno. Če bi na običajen dan govorili o bližajočih se testih, so tokrat premlevali svoje interese, želje in načrte za prihodnost.
Nekatere večje fakultete se na povabilo na karierni sejem niso odzvale, saj imajo že tako in tako več vpisa kot razpisanih mest. Kljub temu se je na letos že enajstem mini kariernem sejmu predstavilo 25 fakultet, visokih in višjih šol iz Ljubljane, Maribora, Kopra, Brežic, Novega mesta, Kranja… s skoraj 80 različnimi programi. »Čeprav sem na sejmu pogrešala medicinsko in pravno fakulteto, sem se osredotočila na druge učne smeri. Predstavitve so mi bile všeč, saj so poleg smeri, ki so me zanimale, vključevale tudi druge, o katerih prej nisem razmišljala,« je povedala Lana Košir, dijakinja tretjega letnika. Njeno pozornost je na primer na novo pritegnil študij anglistike in francistike na ljubljanski filozofski fakulteti.
Preveč izbire, a vendar premalo?
Najpogostejše vprašanje na sejmu je bilo, kakšne so možnosti zaposlitve po končanem študiju. Iskanje službe bo odvisno od iznajdljivosti in prilagodljivosti, je dijake spomnila ena od študentk. Stoodstotne gotovosti nam ne more zagotoviti nobena fakulteta, jih je še opozorila. Nasveti profesorjev s fakultet so si bili večinoma podobni – izbrati smer, ki nas zanima, si postaviti realistične cilje, premišljevati o več možnostih študija in zaposlitve ter imeti v mislih tudi kakšno »rezervo«. »Izberi si poklic, ki ga boš z veseljem opravljal ali pa se ti vsaj ne bo zagabil,« se je z dijaki pošalil eden od profesorjev.
In zakaj je za večino dijakov izbira študija tako stresna odločitev? Kot pravijo naši sogovorniki med mladimi, jih skrbi že to, ali bodo na maturi dosegli dovolj visoko število točk za vpis na želeni izobraževalni program. Zavedajo pa se tudi, da jih po koncu študija čaka iskanje službe, kar lahko v današnjih časih predstavlja velik problem.
Mladi imajo pogosto občutek, da bodo isti poklic opravljali vse življenje, opaža kočevska šolska psihologinja Jasna Vesel. Tako menijo, čeprav bo ta izbira morda določala le okoli desetletje njihovega življenja. »Dijaki dobivajo tudi veliko informacij, ki si med sabo nasprotujejo. Nekateri se odtujijo od samih sebe, saj dajo zagotovljenemu delovnemu mestu prednost pred svojimi zanimanji.«
Pri odločitvah o svoji prihodnosti so dijaki izpostavljeni negotovosti, ki jo lahko spremljata anksioznost in depresija. Kako krmariti med ambicijami in strahom pred razočaranji? Psihologinja dijakom priporoča, naj se ne omejijo na samo eno smer in naj nase ne gledajo preozko. »Normalno je tudi, da v študentskih letih pridejo kakšne krize. Lahko se pripeti tudi padec letnika, vendar se tega ni treba bati.« Mladim, ki so v dvomih in se še iščejo, priporoča pogovore z vrstniki s podobno izkušnjo, strokovno pomoč pri odločitvah o poklicni poti pa lahko med drugim poiščejo v kariernih centrih. Tam so jim na voljo tudi dejavnosti, s katerimi bodo lažje spoznali sami sebe, je spomnila Veselova.
