38 % slovenskih študentov ocenjuje, da se soočajo z resnimi ali zelo resnimi finančnimi težavami. Skrb vzbujajoče visok je zlasti delež študentov, ki svoje finančne težave ocenjujejo kot zelo resne, saj znaša kar 15 odstotkov. Slovenija se s tem uvršča na tretje mesto v Evropi – višji delež študentov z zelo resnimi finančnimi težavami je le še v Gruziji in Albaniji. Slovenija spada tudi med države z najnižjo srednjo vrednostjo prihodkov na študenta, izraženo v standardih kupne moči.
Več kot 60 % slovenskih študentov, ki izhajajo iz finančno slabo preskrbljenih družin, ocenjuje, da imajo resne ali zelo resne finančne težave. Resne in zelo resne finančne težave so pogostejše tudi med študenti, ki prejemajo katero od oblik državne finančne pomoči, in med študenti s posebnimi potrebami.
V Sloveniji eden najmanjših deležev študentov, ki ob študiju ne delajo
44 % slovenskih študentov s posebnimi potrebami ocenjuje, da je javna in institucionalna podpora, ki jo prejemajo, povsem nezadostna. Le 10 % jih ocenjuje, da je podpora, ki jo prejemajo, popolnoma zadostna, s tem rezultatom pa se uvrščamo na predzadnje mesto v Evropi, pred Madžarsko.
20 ur na teden slovenski študenti v povprečju preživijo na predavanjih. Več časa v predavalnicah preživijo le še študenti v Albaniji, na Portugalskem in Poljskem. Slovenija spada tudi med države, kjer študenti več kot 50 ur na teden preživijo tako, da opravljajo plačano delo ali dejavnosti, povezane s študijem. Imamo tudi enega najmanjših deležev študentov, ki ob študiju nikoli ne delajo.
45 % slovenskih študentov, ki med študijskim letom delajo, meni, da si študija brez dela ne bi mogli privoščiti.
