Dr. Maja Makovec Brenčič: To so vaši dnevi, izkoristite jih!

Slovenski srednješolski sistem in poklicno izobraževanje se lahko primerjata z evropskimi šolami. Po mednarodnih primerjavah so rezultati na kar nekaj področjih zelo dobri.

O novostih v srednješolskih izobraževalnih programih, februarskih informativnih dnevih in pomembnih odločitvah ob vpisu v srednjo šolo smo se pogovarjali z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič.

V zadnjih letih je na področju srednjega šolstva Slovenija naredila kar nekaj pomembnih korakov, največji med njimi je ponovna uvedba vajeništva, kjer nam je bilo glavno vodilo še tesneje povezati področje izobraževanja in gospodarstva, da bi dijaki pridobili še več praktičnih izkušenj. Odzivi so dobri, v naslednjem šolskem letu se mreža šol in izobraževalnih programov, ki se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki, širi, zato smo lahko zadovoljni.

Tudi z vidika vključenosti smo lahko zelo zadovoljni. Slovenija se namreč uvršča med države, ki imajo najvišji odstotek dijakov vključenih v srednje poklicno in srednje strokovno izobraževanje. Ta delež se iz leta v leto povečuje. Tudi to je potrditev kakovosti srednješolskega izobraževalnega sistema. Si pa moramo seveda nenehno prizadevati za izboljšave, da dijakom zagotovimo kakovostno izobraževanje, s pravo mero izbirnosti in prilagojeno razmeram v družbi.

Že ves mandat spodbujam povezovanje in dialog na področju izobraževanja in gospodarstva. Pomemben del srednješolskega izobraževanja je tudi spremljanje razmer na trgu, čim večja zaposljivost in zaposlenost mladih ter krepitev različnih kompetenc, prilagojenih spremembam v družbi. Zato smo v stalnem dialogu z različnimi deležniki. Z njimi pripravljamo tudi zelo pomembno strategijo veščin, ki so ključne za prilagodljivost in sprejemanje sprememb, ki jih zahtevajo trg dela in delodajalci. Interes, da se v srednje šole ponovno uvede vajeništvo, je bil obojestranski, saj s tem obe področji veliko pridobita, največ pa seveda dijak. Prvi koraki so storjeni, premikamo se v pravo smer, volja je, vse novosti pa seveda potrebujejo svoj čas, da zaživijo in prinesejo rezultate.

Seveda. Slovenski dijaki so izjemno uspešni in iščejo svoje priložnosti tudi v tujini. Pred kratkim smo na Brdu pri Kranju gostili kar 300 mladih z izjemnimi uspehi iz znanja na mednarodnih tekmovanjih z različnih področij: biologije, lingvistike, kemije, astronomije in astrofizike, fizike, matematike, tujih jezikov. Izjemnost potrjujemo tudi z rezultati mednarodnih primerjav, kot denimo rezultati Mednarodne raziskave trendov v znanju matematike in naravoslovja TIMSS 2015 in TIMSS Advanced. Raziskava je med drugim pokazala, da so bili slovenski dijaki najboljši v znanju fizike in med najboljšimi, ob boku azijskih držav, v znanju naravoslovja, kar je razveseljiv podatek. Seveda k temu veliko prispevajo tudi mentorji in učitelji. Tovrstni uspehi zahtevajo veliko dodatnega dela, zagnanosti in predanosti, pa tudi širšega pogleda, zato sem vesela, da imamo ambiciozne, vedoželjne in zelo angažirane mlade ter predane učiteljice in učitelje.

Tujina je za mlade zanimiva, kar potrjuje tudi porast izmenjav že v osnovnih in srednjih šolah. To, da si pridobiš izkušnje v tujini, bodisi izobraževalne bodisi praktične, je trend po vsem svetu, ne le v Evropi. Zgodbe in izkušnje izmenjav so v večini pozitivne. Mladi o njih pripovedujejo z navdušenjem in z željo, da se ponovno odpravijo v svet. Hkrati je izmenjava tudi potrditev, da je tudi v Sloveniji življenje in šolanje kakovostno. Mlade vedno spodbujam, naj okusijo tujino, možnosti v šolskem sistemu je za to vse več. Naj si v drugih kulturnih okoljih naberejo novo znanje, izkušnje, prijateljstva, potem pa naj se vrnejo domov, saj jih tu potrebujemo.

Tako za učence kot za starše je to vse večji izziv. Svetovalne službe, učitelji in strokovnjaki, tudi starši lahko veliko pripomorejo k pravim razmislekom in da se otroci dobro pripravijo na prehod v srednjo šolo, da ta zanje ni preveč stresen. Seveda je ob tem vedno veliko vprašanj, tudi vznemirjenja, saj vstopajo v nova okolja, v nova spoznavanja. Sama se spominjam, da sem komaj čakala prvi dan na takrat še srednji šoli za družboslovje in splošno kulturo, danes gimnaziji Poljane. Ker sem prihajala s podeželja, iz Borovnice, je bila to zame nova pot v svet, v mesto, pa tudi pot odgovornega odraščanja, samostojnosti. Vpis v srednjo šolo je tako mnogo več kot le višja stopnja izobraževanja. Je pot v življenje, v odraslost.

Odločitev o nadaljnjem šolanju mora biti v prvi vrsti odločitev bodočega dijaka, dijakinje. Ta odločitev ni enostavna, saj vsakdo nosi v sebi svoje želje, pričakovanja, radovednosti, videnja posameznih področij znanja in poklicev. Nekateri zelo jasno vedo, kaj si želijo postati; prav je, da tistim, ki ne vedo, kam se usmeriti, ponudimo čim več relevantnih informacij in predstav, kaj pomeni izbira srednješolskega programa. Zato vsak kakovosten nasvet pride prav. Šolske svetovalne službe imajo koristne informacije, zato bodoče dijake vabim, naj se odločijo za pogovor. Izkoristijo naj informativni dan in obiščejo šole, ki so jim zanimive. Tudi povprašajo katerega od svojih prijateljev, ki je že vključen v program. Če nekaj radi počnemo, smo pri tem uspešnejši. Zato naj mladi najprej sledijo svojim željam in interesom.

Naj že vnaprej pobrskajo po internetu o šolah in programih, ki jih zanimajo, pripravijo vprašanja in ob srečanjih v šolah zaprosijo za dodatna pojasnila. Dobro je, da gredo na šole, da začutijo vzdušje in dogajanje, da zaznajo, ali se bodo tam dobro počutili. Predvsem naj sprašujejo o vsem, kar jih zanima. Vzamejo naj si čas, si ogledajo šolsko poslopje, razrede, spoznajo tudi širšo okolico in morda dostopnost do šole. To je dan, namenjen njim, zato naj ga dobro izkoristijo.

Na srednješolska leta imam zelo lepe spomine. V razredu smo bile v večini samo dekleta in šolski dan je bil vedno zanimiv. Sicer pa sem skušala biti vestna, študiozna dijakinja – včasih mogoče celo preveč. (Smeh.)

Prijateljstva, ki še vedno trajajo. Učenje jezikov, spoznavanje različnih kultur, dobra literatura in potovanja.

Ne, nič ne bi naredila drugače. Na vsej izobraževalni poti sem imela veliko priložnosti za rast in novo znanje. Srečevala sem krasne pedagoge in mentorje. Hvaležna sem jim za vse, kar so mi dali.

Ohranite iskrivost, radovednost in verjemite vase. Ne pozabite tudi na zabavo – a po pameti, seveda!