Kot je danes v državnem zboru pojasnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, so spremembe, ki jih prinaša paket noveliranih davčnih zakonov, usmerjene predvsem v izboljšanje konkurenčnosti Slovenije, ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest ter v davčno razbremenitev zaposlenih, napotenih na delo v tujino. Kot ključnega med davčnimi zakoni je ministrica izpostavila zakon o dohodnini, s katerim se obetajo spremembe za redno zaposlene, študente, normirane samostojne podjetnike in napotene delavce.

Spremembe za redno zaposlene in študente

Za redno zaposlene je zagotovo pomembno, kako bodo po novem obdavčene nagrade za uspešnost oziroma trinajsta plača in božičnica. V začetku leta je začela veljati sprememba, po kateri so nagrade za poslovno uspešnost, ki ne presežejo 70 odstotkov povprečne bruto plače (ta znaša okoli 1600 evrov), oproščene dohodnine. S spremembami, ki so bile danes potrjene v parlamentu, bosta božičnica in trinajsta plača prav tako oproščeni plačila dohodnine. To možnost bodo podjetja lahko uveljavila že januarja prihodnje leto, vendar pa bo delodajalec takšno nagrado zaposlenim lahko izplačal le enkrat v koledarskem letu. Če bo denimo delodajalec nagrado zaposlenemu izplačal januarja prihodnje leto, to pomeni, da nove nagrade za delovno uspešnost ne bo smel izplačati do januarja 2019. Bo pa božičnica še naprej obremenjena s prispevki.

Olajšava za študente se po letu 2012 vrača na raven stoodstotne splošne olajšave pri dohodnini. To pomeni, da bodo zaslužki študentov in dijakov prek pooblaščenih študentskih servisov davčno manj obremenjeni oziroma bodo ti za svoje delo prejemali višje neto plačilo. Za delavce, ki jih slovenska podjetja pošljejo na delo v tujino, pa je določeno znižanje davčne osnove v višini 20 odstotkov od bruto dohodka. Ta razbremenitev bo omejena na 1000 evrov na mesec, veljala pa bo tako za napotitve v Slovenijo kot tudi iz Slovenije.

Furs bo sešteval prihodke povezanih oseb

S sprejetjem sprememb zakonov o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb želi vlada preprečiti zlorabe v sistemu normiranih samostojnih podjetnikov. Prihodki povezanih oseb se bodo namreč po novem seštevali. Kot ugotavlja vlada, nekateri ustanovijo več podjetij, s tem pa so prihodki vsakega od njih nižji in vsako izpolnjuje merila za vključitev v sistem. Da bi se v takšnih primerih preprečilo zlorabe, se po novem prihodki povezanih oseb seštevajo, med povezanimi osebami znotraj družine pa so poleg moža in žene tudi bratje in sestre. Pogoj za obvezen izstop iz sistema normiranstva se bo prenovil. Nastopil bo, ko bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel skupno 300.000 evrov prihodkov. Poleg tega se bo višina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom, in sicer ti ne bodo mogli biti višji od 40.000 evrov oziroma 80.000 evrov za zavezance za vsaj eno obvezno zavarovano osebo. Kljub drugačnim napovedim se bo normiranim samostojnim podjetnikom pri ugotavljanju davčne osnove priznavalo normirane odhodke v višini 80 odstotkov njihovih prihodkov, razlika pa bo še naprej obdavčena po cedularni stopnji v višini 20 odstotkov.