Čeprav se prostoživeče živali znajo dobro prilagoditi vremenskim razmeram, pa predvsem takrat, ko mraz še posebej pritiska in je snežna odeja neobičajno debela, pri ustrezni oskrbi divjadi pomagajo tudi lovske organizacije. Po Sloveniji so denimo postavljena posebna krmišča za divjad, pozimi namenjena krmljenju navadnih jelenov, muflonov in male divjadi, kot so fazan, poljski zajec in poljska jerebica, medtem ko je krmljenje srnjadi, gamsov in alpskih kozorogov dovoljeno le izjemoma.
Upravljalci lovišč so krmljenje začeli že jeseni, saj takrat živali pridobivajo podkožno tolščo, ki divjadi pomaga prebroditi najbolj kritične zimske razmere. »Letošnja zima je s poznim snegom in nizkimi temperaturami povzročila težave, ker so bila krmišča do tedaj že dokaj izpraznjena, kar pa ne pomeni, da niso bila založena z dovoljenimi količinami krmil,« so pojasnili na Lovski zvezi Slovenije in poudarili, da je za divjad »v tem času poskrbljeno razmeroma primerno«. Krmljenje divjadi je dovoljeno le lovskim organizacijam, ki tudi skrbijo, da sta raznolikost in količina krme ustrezni.
Lovcem »pomagala« ujma
»Trenutne razmere so sicer hude, vendar je telesni ustroj naših prostoživečih vrst živali prilagojen tudi takšnim neugodnim življenjskim razmeram, pozitivno pa na to vpliva tudi dejstvo, da je bila glavnina letošnje zime (december, januar) precej mila in brez snega,« so sporočili z zveze. Ob milem začetku zime je lovcem »pomagala« tudi decembrska ujma, ko so pod močnimi sunki vetra klonila številna drevesa: »Vremenska ujma, ki je to zimo po nekaterih delih Slovenije podrla veliko dreves, je z gospodarskega vidika katastrofa, na tleh ležeča drevesa pa so za rastlinojedo divjad dobrodošel dodaten vir hrane.«
Kot ob tem pojasnjujejo na zvezi, divjad ni odvisna zgolj od krmišč, saj se vremenskim razmeram, tudi hujšim in predvsem daljšim zimam, ki so bile v preteklosti tudi pogostejše in zato manj neobičajne, lahko prilagodijo. »V takšnih situacijah gredo divje živali s predelov z visoko snežno odejo v dolino, pogosteje se zadržujejo na spluženih gozdnih cestah, v bližini potokov, kjer na brežinah lažje najdejo hrano ter instinktivno iščejo toplejše, prisojne lege in hrano pod snegom,« so pojasnili na zvezi, a hkrati priznali, da bo tudi zaradi zime, ki se je zavlekla v marec, naravna selekcija letos bistveno večja. Zato se na zvezi ob tem nadejajo, da bodo na ministrstvu za kmetijstvo to upoštevali in letos temu primerno zmanjšali načrtovani odstrel.
Brez vznemirjanja divjadi
Da je dostop do hrane za prostoživeče živali v času zime lahko otežen, so na lovski zvezi sicer vse obiskovalce gozdov opozorili že ob začetku tega meseca in ob tem poudarili tudi, da se živali razmeram prilagodijo tudi tako, da se čim manj gibajo in tako varčujejo z energijo. »Narava pozimi počiva in miruje in tudi divjad potrebuje svoj mir. Sprehajalci, lastniki psov in vsi, ki se rekreirajo v naravi (rekreacijski tekači in tekači na smučeh, turni smučarji, krpljarji) bodo za živali največ naredili, če bodo v gozdovih in na mestih, kjer se prostoživeče živali zadržujejo, izvajali čim manj motenj,« so zapisali na zvezi.
Še posebej so izpostavili lastnike psov. »Psi naj bodo vedno pod nadzorom oziroma na povodcih in naj ne tekajo prosto po naravi. V takšnih razmerah namreč ni potrebno, da pes fizično napade srno – zanjo je lahko namreč usodno že vsakodnevno bežanje pred radovednostjo spuščenih kužkov,« so med drugim opozorili na zvezi. Divjad pri hitrem pobegu namreč porabi več energije kot pri normalnem gibanju v sedmih dneh. Ker energijo ob pomanjkanju hrane težje nadomesti, je tovrsten nenadni beg zanjo lahko tudi usoden.
