Člani predsedstva BIH Dragan Čović, Bakir Izetbegović in Mladen Ivanić ter njihova gosta, predsednika Hrvaške in Srbije Kolinda Grabar - Kitarović in Aleksandar Vučić, so včeraj v Mostarju opravili še en fototermin v duhu političnega slogana »koristno se je srečevati«, ne da bi dosegli kakšen konkreten dogovor, niti o naslednjem srečanju ne. Med pripravami na tokratno trilateralo v Mostarju se niso natančno dogovorili o dnevnem redu, zato so včeraj odpirali mnoge teme, četudi formalno (večina pa tudi dejansko) nimajo pooblastil, da bi glede teh kaj uresničili. Po sestanku so novinarjem povedali, da so prevladovale gospodarske in demografske teme (kako ustaviti odseljevanje mladih), pa tudi širitev EU na podlagi strategije evropske komisije o zahodnem Balkanu. Navidezno idilo iskanja možnosti za izboljšanje sodelovanja so zamajali dvostranski spori, ki se jim peterica ni mogla izogniti. Največji uspeh predsedniške trilaterale je tako predvsem ta, da se jim je sploh uspelo srečati, saj se niso že od vrha leta 2012 na Jahorini pri Sarajevu.
Izetbegović kritičen zaradi mej
Edini, ki se je udeležil obeh srečanj, je Izetbegović, ki je v Mostarju okrcal Hrvaško in Srbijo zaradi mejnih sporov z BiH. Iskre so kresale zaradi hrvaškega mostu na polotok Pelješac, kakor tudi zaradi meje na Drini s Srbijo. Izetbegović je na novinarski konferenci dejal, da ima BiH »nujen problem« s Hrvaško, ko gre za most na Pelješac, a dodal, da ga veseli, ker je hrvaška predsednica ponovila, da bodo pri gradnji spoštovali vse pravice BiH do morskega prehoda. Glede spora o meji s Srbijo je Izetbegović omenil mednarodno arbitražo kot možno rešitev zaradi zastoja v pogajanjih in dodal, da do parlamentarnih volitev v BiH, ki bodo predvidoma oktobra, pogajanj zagotovo ne bo. Vučić je na to odgovoril, da Izetbegović ni povedal celotne resnice, češ da je Srbija v Mostarju ponudila dodatne rešitve in je pripravljena na nadaljevanje pogajanj. Pred tem so v Sarajevu zavrnili vse dosedanje srbske predloge, kot sta zamenjava zemljišč zaradi železniške proge Beograd–Bar in neškodljiv prehod za srbske državljane, ki hodijo čez ozemlje BiH v službo v hidroelektrarni Zvornik in Bajina Bašta na Drini, je rekel Vučić. Tudi hidroelektrarni sta predmet spora med državama.
Veliko o cestah in železnicah
Grabar-Kitarovićeva in Vučić sta ponovila sklep z njunega nedavnega srečanja v Zagrebu, da bosta državi poskušali urediti spor o meji na Donavi v dvostranskih pogovorih v dveh letih, sicer se bosta obrnili na mednarodno pravosodje.
Vučić in Grabar-Kitarovićeva sta znova deklarativno poudarila, da Srbija in Hrvaška spoštujeta teritorialno celovitost BiH in daytonski sporazum, čeprav v Zagrebu in Beogradu obstajajo tudi takšni, ki bi se radi vmešavali v notranje zadeve BiH, na katero gledajo kot na del svoje interesne sfere. Grabar-Kitarovićeva je podprla pot BiH v EU, a pričakuje, da bo spremenila volilno zakonodajo. V vladajoči hrvaški stranki HDZ hočejo, da bi Hrvati sami izbirali svoje predstavnike na vseh administrativnih ravneh oblasti BiH.
Srečanje v Mostarju je močno spominjalo na gospodarski forum, saj so udeleženci poudarjali potrebo po krepitvi blagovne menjave in gospodarskih odnosov. Grabar-Kitarovićeva je možnost za boljše sodelovanje videla v dokončni izgradnji evropskega avtocestnega koridorja V, ki bo čez Hrvaško in BiH povezal Budimpešto in pristanišče v Pločah ter se povezal z načrtovanim »cestnim prstanom Sarajevo–Beograd«. Vučić je govoril o tem, da se je blagovna menjava s Hrvaško lani povečala za 14,2 odstotka, z BiH pa za 13,1 odstotka v primerjavi z letom prej. Povedal je, da so se pogovarjali tudi o odpravi birokratskih ovir za tovorni promet na mejah treh držav. Napovedal je, da bo do sredine marca v Beogradu srečanje prometnih ministrov Hrvaške in Srbije zaradi posodobitve železniške proge Zagreb–Beograd in da kmalu pričakuje svojo hrvaško kolegico na uradnem obisku v Srbiji.
