S skupnim kosilom z voditelji šesterice zahodnobalkanskih pretendentk za članstvo v Evropski uniji in predsedujočim povezavi – bolgarskim premierjem Bojkom Borisovim – je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker danes v Sofiji sklenil turnejo, med katero je od nedelje sem obiskal Makedonijo, Albanijo, Srbijo, Črno goro, BiH in Kosovo. Ponovil je, da je leto 2025 še vedno možen datum za prvi sprejem novih članic, a dodal, da za zdaj nobena izmed kandidatk ne izpolnjuje pogojev za to. Kljub temu se v Bruselj vrača še bolj prepričan, da je mesto šesterice v Unijini družini, vendar je njihova naloga, da si ga zagotovijo. Pri tem je vsebina pristopa zanj pomembnejša od vsakega koledarja.
Ne bo uvoza nestabilnosti
Juncker je na tiskovni konferenci povedal, da bodo voditelji EU morda potencialni pristop Srbije in Črne gore v letu 2025 podprli na majskem vrhu v Sofiji, ki bo sicer ob sodelovanju voditeljev držav zahodnega Balkana posvečen migracijam in gospodarskemu položaju v regiji. Ponovil je tudi nekatera prejšnja opozorila, da morajo kandidatke najprej izkoreniniti korupcijo, organiziran kriminal in rešiti medsebojne ozemeljske spore. »Ne želimo uvoziti nestabilnosti z zahodnega Balkana, temveč želimo v regijo uvoziti stabilnost, ki smo jo dosegli skozi proces evropske integracije,« je poudaril Juncker, Borisov pa je med drugim ocenil, da je predsednik evropske komisije s turnejo po zahodnem Balkanu pokazal celotni uniji, kako pomembno vprašanje je zanjo ta regija. V EU je po za nekatere prehitrem sprejemu Romunije in Bolgarije prevladovala skrb, da bi z zahodnim Balkanom naredili še en napačen korak z uvozom njegovih tlečih konfliktov, a se geostrateški položaj spreminja, ruska aneksija Knina in za regionalne vlade privlačne kitajske investicije, ki vladam ne postavljajo tako striktnih pogojev kot dodeljevanje Unijinih finančnih sredstev, pa sprožajo druge glavobole, namreč da bodo države v okrožju EU krenile po neki drugi poti.
Zahodni Balkan spet pomemben
Obnovljena pozornost Bruslja za šesterico, med katero sta Albanija in Črna gora že članici Nata, Makedonijo pa pri tem ovira le Grčija, se kaže skozi nedavno objavljeno strategijo EU za zahodni Balkan ter s pospešeno pripravo poročila o njihovem napredku na poti v Unijo. Majski sofijski vrh EU z njimi, ki bo prvi po poldrugem desetletju, pa vseeno spremljajo nekateri zapleti. Zanje je prva poskrbela Španija, ki je ob predstavitvi omenjene strategije neformalno zastavila vprašanje Kosova. Kot je znano, skupaj še s štirimi članicami EU (Ciprom, Grčijo, Slovaško in Romunijo) Kosova ne priznava in zato zahteva, da se na sofijskem vrhu povleče ločnica med njim in preostalimi petimi državami zahodnega Balkana. Določeno podporo Madridu za zdaj izkazuje le Grčija, ki je po neimenovanem diplomatu za EUobserver sporočila, da »podpira evropsko perspektivo celotnega zahodnega Balkana v duhu agende iz Soluna«. Gre za omenjeni zadnji vrh EU in tedanjo peterico držav leta 2003, saj je Kosovo samostojnost razglasilo štiri leta kasneje. Drugi vir v Bruslju pa navaja, da bo predsednik evropskega sveta Donald Tusk sestavil povabilo šesterici, ki ne bo omenjalo držav in voditeljev držav in tako zadovoljil Madrid.
