V Sadjarsko-vrtnarskem društvu Tunjice, kjer ohranjajo stare sorte sadja, ocenjujejo, da nedavna zmrzal sadnemu drevju ne bi smela povzročiti škode, saj drevje še ni brstelo. Če pa bi se tople januarske temperature nadaljevale tudi v februar in bi zmrzal pokazala zobe teden ali deset dni kasneje, bi bila škoda lahko podobna lanski, ko skoraj ni bilo pridelka, menijo.
»Sadovnjakov si po tokratni zmrzali še nismo ogledali, vendar škode ne pričakujemo, saj ni nastopila v času brstenja. Sadno drevje, ki ni v vegetaciji, pa zlahka zdrži tudi zelo nizke temperature,« je jasen Janez Golob iz Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice. Kot še pravi, bo brstenje letos bolj obilno kot običajno, saj lani ni bilo pridelka. Predvideva, da bi lahko nedavna zmrzal morda naredila kaj škode le koščičarjem, marelicam in breskvam.
Tudi Valentin Zabavnik se strinja, da se ob tokratnih nizkih temperaturah po drevesih še niso pretakali sokovi, in dodaja, da so jo v Tunjicah zagotovo še bolje odnesli kot drugod, saj pri njih vegetacija že v primerjavi s Kamnikom vedno zamuja za teden dni. Stare sorte, ki jih vzgajajo v društvu, priporočata oba člana društva. Ne le zaradi prilagojenosti in večje odpornosti, ampak tudi zato, ker uspevajo brez dodatne kemije. Sadjarjem svetujeta tudi, da drevje redno in pravilno obrezujejo, porežejo odvečne veje in odvajajo poganjke navzven, da bodo krošnje dovolj zračne in ne bodo zadrževale vlage, ki godi plesni.
V Poskusnem sadovnjaku Brdo pri Lukovici, ki obsega blizu 17 hektarjev, večinoma jablanovih nasadov, in je namenjen strokovnemu in raziskovalnemu sadjarstvu, varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci ter preizkušanju novih tehnoloških ukrepov v sadjarstvu, prav tako menijo, da zimska zmrzal ni povzročila škode.
Zimska pozeba
»V nasprotju s pomladansko zmrzaljo, ko se po drevesu že pretakajo sokovi, zimska zmrzal drevesom v mirovanju tudi pri temperaturah pod minus 20 stopinj Celzija ne povzroča škode,« razloži Roman Mavec, vodja sadovnjaka, v katerem imajo največjo slovensko zbirko sadnih rastlin oziroma več kot 400 različnih sort jablan, hrušk, nashija, češenj, sliv, lupinarjev in jagodičja. »Zaradi hitrejše vegetacije bo po nedavni zimski zmrzali verjetno izjema le Primorska, kjer bo verjetno prizadet pridelek marelic. Vegetacijo je letos dodatno pospešil topel januar, a po osrednji Sloveniji kljub temu do nje še ni prišlo,« še pravi Mavec in dodaja, da velja enako za stare in nove sorte sadnega drevja. Tako med prvimi kot drugimi najdemo bolj in manj odporne proti mrazu. Kot še pravi, so bili v času tokratne zimske zmrzali jablane, hruške, slive, orehi in druge vrste v mirovanju, morda so vprašljivi le kakiji in aktinidije.
Spomladanska pozeba
Sadjarjem priporoča, da že zdaj razmislijo o morebitni spomladanski pozebi, ki je sicer ne pričakujejo. Je pa ta lani naredila ogromno škode po vsej Sloveniji, predlani pa predvsem na Štajerskem in v Posavju, kjer je vegetacija za nekaj dni prehitevala. Lastnikom domačih sadovnjakov in vrtov svetuje, naj pozorno spremljajo vremensko napoved in ob napovedi nizkih temperatur drevesa prekrijejo s koprenasto tkanino, ki ščiti in diha. Zaščita s folijo bi lahko brstje zasmodila. Kot še pravi, je priporočljivo na domačih vrtovih debla in debelejše veje sadnega drevja do višine dveh metrov prebeliti z apnom že pred zimo, ker bela barva zavre vegetacijo za tri do pet dni in drevo za kanček bolj ščiti pred boleznimi. Drevje lahko pred zimo oblečejo tudi v zaščitno koprenasto tkanino ali koruznico.
