Spomladanska pozeba je po oceni kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), povzročila največ škode v sadjarstvu, zlasti na jablanah, hruškah, orehih, slivah, češnjah, breskvah in marelicah. Znesla se je tudi nad vinsko trto, predvsem nad zgodnjimi sortami, kot so chardonnay, rumeni muškat, modra frankinja, šipon… Med poljščinami je med drugim prizadeta oljna ogrščica, pri kateri so pomrznili stroki, vendar bodo posledice pozebe znane šele ob spravilu.
Prezgodnja pomlad – prezgodnja setev
Pridelek žit po oceni strokovnjakov kljub pozebi ne bo zmanjšan, pri zgornjem krompirju so sicer stoodstotno pomrznili njegovi nadzemni deli, vendar kmetijski svetovalci menijo: »Po dosedanjih izkušnjah bo krompir ponovno odgnal.« Solata, ki je bila v času pozebe tik pred pobiranjem, ni več tržne kakovosti, pridelovalci špargljev bodo zaradi nizkih temperatur najverjetneje ob eno pobiranje, bučke pa so pozeble, četudi so jih pokrili.
»Sajenje bučk na prostem je bilo letos marsikje opravljeno prezgodaj,« v zvezi s tem ugotavljajo strokovnjaki KGZS in pojasnjujejo, da sta zgodnejša setev in saditev za pridelovalce zanimivi zaradi zgodnejšega pridelka, s čimer zmanjšajo občutljivost pridelave za poletno sušo, saj rastline prej zapustijo zemljo. »Pri nekaterih kulturah je zgodnji pridelek tudi bolje plačan. Pri tem gre za gospodarsko tveganje, ki pa se ne izide vedno,« priznavajo v kmetijski zbornici. Na problem prehitevanja narave opozarja tudi agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik iz Urada za meteorologijo in hidrologijo Agencije RS za okolje. »Zgodnja pomlad žal zdrami kmete in vrtičkarje, da začnejo mesec dni prezgodaj saditi ali sejati posamezne kulture. Včasih je veljalo, da so krompir v celinski Sloveniji sadili šele konec aprila ali po prvem maju, toploljubne rastline pa po ledenih možeh,« poudarja Sušnikova.
Škode po naravnih nesrečah so ocenjene čez palec
Kmetijsko-gozdarska zbornica od vlade pričakuje, da bo zaradi škode po pozebi, ki naj bi bila še večja kot lani (znašala je dobrih 44 milijonov evrov), pripravila interventni zakon. Vladi zato predlagajo, naj sprejme sklep o predhodni ocenitvi škode.
Andreja Sušnik ob tem poziva k razmisleku o dolgoročnejših in bolj racionalnih rešitvah, kajti: »Ocenjevanje škode na terenu je zamuden, dolgotrajen, nenatančen in nepravičen proces, zato bi bilo bolje več energije usmeriti v zaščito pred naravnimi nesrečami. Škode so ocenjene čez palec, zato se dogajajo krivice.«
