Glede tega sem morda res netipičen predstavnik našega naroda, saj ne pijem, obožujem pa irsko hrano. Morda še malce preveč, a tako kompenziram za abstinenco na drugih področjih.
Kakšna pa je tipična irska jed?Zaradi globalne izkušnje, ki so jo Irci dobili s selitvijo v tujino in pozneje s priseljevanjem nazaj domov, se je tradicionalna hrana razvila. Opazni so vplivi drugih kuhinj, iz tujine so prišli k nam različni okusi, kakršnih prej nismo poznali. Po tradiciji pa so na krožniku krompir, zelje, zelena zelenjava in slanina.
Kar se odlično poda k pivu oziroma viskiju?Tako je. K obema.
Je treba na dan svetega Patrika piti kakšno posebno vrsto piva? Obstaja seznam najbolj sprejemljivih, je morda kakšno »prepovedano«?Toplo priporočam katero koli irsko pivo. To je krasno pri Irski – na voljo je ogromno vrst hrane in alkohola, imamo nekaj za vsaka leta in za vsak okus. Irsko pivo je izvorno temno, gosto in močno, a imamo tudi svetlejše in lažje, zadnje čase pa se je rodilo tudi ogromno mikropivovarn z izvrstnimi in edinstvenimi izdelki. Pri mlajših generacijah opažamo vse večjo priljubljenost gina, ki se ga prideluje hitreje kot na primer viski, na področju katerega poteka renesansa.
Irska je bila nekoč vodilna proizvajalka viskija na svetu. Kaj se je zgodilo?V 30. letih prejšnjega stoletja so veliko težavo predstavljale gospodarska vojna in tarifne ovire, znotraj katerih se je znašla Evropa in so imele velik vpliv na Irsko in destilarne viskija, ki so jih bili primorani zapreti. Še ena težava je bila prepoved alkohola v ZDA, tako da smo s tem takrat izgubili še en trg. Tako kot oblačila pa gredo tudi pijače iz mode, morda je imel viski nekaj desetletij pridih staromodnega. A danes ga ljudje na novo spoznavajo in ga tudi vse bolj cenijo. Mi pa imamo tako znova priložnost obuditi tradicijo in strokovno znanje, ki je za to potrebno.
Čeprav sva veliko govorila o alkoholu, pa pri dnevu svetega Patrika ne gre (zgolj) za čezmerno pitje, ampak je to tudi irski nacionalni praznik, kajne?Res je. Gre za praznik, ki predstavlja priložnost za predstavitev bogate irske kulture, tradicije, talentov pa tudi dosežkov Ircev iz različnih okolij. Dela imamo veliko vse leto, se pa marca potrudimo narediti še več, se srečati s člani irske skupnosti v Sloveniji in izvedeti, kako živijo tukaj, ali spremljajo dogajanje v domovini in kaj si kot Irci mislijo o dogajanju na našem otoku.
Po svetu je res ogromno irskih skupnosti in zdi se, da so njeni člani izredno povezani med seboj. Kaj je razlog?Irci so se iz domovine po veliki, krompirjevi lakoti začeli množično izseljevati sredi 19. stoletja. Domove so zapustili v izjemno slabih okoliščinah, kjer koli so že pristali, pa jih tudi zaradi tega niso najbolje sprejeli, zato je bila povezanost skupnosti še toliko pomembnejša, če ne celo ključna. Da so preživeli, so morali držati skupaj in si pomagati.
Veleposlaništvo in slovensko skupnost Ircev bo tokrat obiskal prav poseben gost, kajne?Irska vlada se vsako leto trudi približati diasporam po vsem svetu in letos imamo prav posebno čast, da bo Slovenijo ravno v času praznovanja obiskal predsednik senata Irske Denis O'Donovan. S kolegi bo spregovoril o izzivih, s katerimi se sooča Irska, pa tudi o Veliki Britaniji, EU in položaju, v katerem smo se znašli zaradi brexita. Sestal pa se bo tudi s pripadniki irske skupnosti v Sloveniji, ki jih je nekaj sto. Bo veliko resnih pogovorov, zvečer pa bo tudi čas za zabavo in praznovanje.
Govorite o dogodku v Festivalni dvorani?Tako kot Slovenci tudi Irci zelo radi spletamo vezi ob hrani, pijači in glasbi, ki so gonilna sila za druženje in dober večer. Brez glasbe seveda ne gre. Nastopil bo na Irskem zelo poznan irski etnoglasbenik Dónal Lunny, ki se že veseli fuzije z glasbo slovenske skupine Noreia. Nastopil bo še Pádraig Rynne, pionir v irski tradicionalni glasbi, ki ji je dodal zven eksperimentalne, improvizirane, jazz in elektronske glasbe, Šola irskega plesa pa bo poskrbela za aktivnejši plesni vložek.
Se tudi vi kdaj zavrtite v slogu Michaela Flatleyja?Ne znam ne plesati in ne peti. Sem eden tistih redkih Ircev, ki ne znajo nič od tega. Očitno me je na teh področjih talent zaobšel.
V okviru praznovanja dneva svetega Patrika bo v zeleni irski barvi zasijal tudi Ljubljanski grad. Za kakšen projekt gre?Gre za projekt globalne »ozelenitve« ikoničnih točk oziroma znamenitosti v posameznih mestih. Grad je na našem seznamu že vse od leta 2014, dvakrat smo osvetlili tudi Slovensko filharmonijo, v tujini pa Kitajski zid, kip Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru, operno hišo v Sydneyju, Niagarske slapove v Kanadi, poševni stolp v Pisi… Letos sta na vrsti še rimski Kolosej in stavba Empire State Building v New Yorku. Ljubljanski grad bo torej v izjemni zeleni družbi.
Ste razmišljali, da bi podobno, kot to storijo v Bostonu, ozelenili Ljubljanico?Morda za trenutek, a smo želeli čim bolj preprosto izpeljati projekt. Grad je namreč tako pomemben in izstopajoč, da ga na vrhu hriba res vsi opazijo, obenem pa je simbol Ljubljane. Z njegovo pomočjo bomo pokazali, da je čas za (irsko) praznovanje.
