Začela se je v domačem Northmooru s še ne štiristo prebivalci in popularnim pubom, poimenovanim Red Lion. Čeprav rdečega leva še nihče ni videl, so pubi s tem imenom razsejani po vsej Veliki Britaniji že od srednjega veka sem, mlada »pivoljubca« pa sta se v domačem odločila, da obiščeta vse po vrsti. S 33.000 kilometri še ne bi obšla sveta, sta pa vseh 632 pubov s prepoznavnim rdečim levom, kolikor jih je od Invernessa na Škotskem pa do že omenjenega Boldra. Koliko pintov piva jima je steklo po grlu, nista preštevala, spoznala sta številne ljudi, ki vztrajajo pri tradiciji vrčka piva po koncu delovnega dne, nekje pri obisku dvestotega puba pa sta prisluhnila še ideji, da svojo »pivodisejado« povežeta z dobrodelnostjo, in začela nabirko za britansko združenje obolelih za pljučno hipertenzijo. Ne glede na skupno ime pubov sta vseskozi ugotavljala, da so si zelo različni tako po opremi kot po vzdušju in da je tisto, kar naredi pivnico čudovito, kombinacija lokalnih obiskovalcev in njenega osebja. Ter da se ljudje ob vrčku piva zlahka odprejo. Zanju je bila to velika osebna izkušnja, ki jo bosta maja kronala še z enim »na zdravje«. Takrat s šampanjcem, saj sta najavila poroko.