Dehidracija, utrujenost in glavobol so simptomi, s katerimi telo opozarja, da je bilo alkohola za organizem preveč. Znanost pravi, da »maček« nastopi zaradi dehidracije, sprememb v hormonskem ravnovesju in toksičnih učinkov, ki jih ima alkohol sam po sebi. Že pred leti so znanstveniki v raziskavi ugotavljali, da konzumacija večjih količin alkohola zmoti delovanje imunskega sistema, kar se odrazi v simptomih, ki jih poznamo kot »alkoholni maček«.

Mit: vsega je krivo mešanje različnih pijač

Splošno znano je, da je intenzivnost »mačka« dan po popivanju premo sorazmerna s količino popitega alkohola in hitrostjo pitja. Kot piše BBC, to sicer res velja za večino ljudi, ne pa za vse. Mladi si po konzumaciji alkohola hitreje opomorejo kot starejši. Pred leti so danski znanstveniki podrobno preučevali skupino mladih ljudi med enotedenskim počitniškim popivanjem, pri čemer so ugotovili, da se jih je skoraj tretjina zbujala brez posledic popivanja – ob tem, da so na noč spili vsaj 12 meric alkohola (kot merica alkohola se šteje deci vina, 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žganja). Znanost za zdaj še ni ponudila razlage, zakaj nekateri ljudje po prekrokani noči okrevajo dan ali dva, medtem ko drugi posledic skoraj ne občutijo.

Kot piše BBC, mešanje alkoholnih ni neposredno povezano z mačkom, pač pa zaradi mešanja različnih pijač spijemo več alkohola, kar se seveda odrazi v slabšem počutju naslednji dan. Če se torej odločite, da boste ves večer pili le eno vrsto alkoholne pijače, boste verjetno zaužili manj alkohola, kot pa če si sredi večera premislite in zamenjate pijačo.

Po temnejših pijačah je maček hujši

Znano je tudi, da ni vseeno, katero pijačo pijemo. Verjetnost za glavobol in slabo počutje zmanjšate, če pijete čiste, svetlejše alkoholne pijače, saj vsebujejo manj kongenerjev kot temnejše obarvane pijače, kakršni sta denimo rdeče vino in viski. Slednji vsebuje kar 37-krat več kongenerjev kot vodka.

Ameriški znanstveniki so učinke vodke in viskija preverjali v poskusu, v katerem je sodelovala skupina zdravih študentov, ki nima težav z alkoholizmom. V poskusu, ki je trajal dve noči, so študenti pili viski s kokakolo, vodko s tonikom ali placebo pijačo, ki je po okusu močno spominjala na eno od prvih dveh mešanic. Raziskovalci so z alkotesti ves čas eksperimenta merili količino alkohola v izdihanem zraku in s poskusom končali, ko so študenti dosegli 0,11 grama na 100 mililitrov izdihanega zraka. Študenti so nato prenočili na kliniki, kjer so zjutraj podali oceno svojega počutja, znanstveniki pa so izmerili njihove nevrokognitivne zmožnosti. Izkazalo se je, da so pivci viskija poročali o precej slabšem počutju kot pivci vodke, kljub temu pa nevrokognitivni testi niso pokazali razlik.

Beli rum, vodka in gin po pisanju BBC ne povzročajo tako hudega mačka kot temnejše pijače, saj vsebujejo bistveno manj kongenerjev. Tisti, ki v enem večeru pijejo več različnih alkoholnih pijač, bodo skoraj gotovo pili tudi kakšno temnejšo z več kongenerji. Kot še poudarja BBC, za kljuvanje v glavi, slabost in dehidracijo ni krivo mešanje različnih pijač, pač pa količina in vrsta alkoholnih pijač.