Vzpon in padec. Tako nekako bi najenostavneje povzeli dogajanje v zvezi z dizelskimi motorji pri osebnih avtomobilih na evropskih tleh v zadnjih slabih treh desetletjih. Potem ko je bil še leta 1990 njihov delež pri prodaji novih vozil le 14-odstoten, je krivulja z rahlim padcem v času krize (2008, 2009) vseskozi rasla in zrasla do 56-odstotnega deleža leta 2011, večinskega pa nato držala še do leta 2015, ko se je septembra zgodila znamenita afera Dieselgate. Od takrat dalje do danes je padec prodajnega deleža najlažje ponazoriti s snežno kepo, ki se počasi kotali po pobočju in pridobiva tako obseg kot hitrost – leta 2016 je tako delež dizelskih motorjev pri novih avtomobilih padel na 49 odstotkov, lani že na 44.
Pa zdaj? Se bo kepa upočasnila ali bo še pridobivala hitrost? Kje, kdaj in ali sploh se bo ustavila? Bo nemara kar zgrmela v prepad in izginila? Napovedi so nehvaležne, večina neodvisnih strokovnjakov pa meni, da se bo padec sicer nadaljeval, a vsaj za zdaj počasneje. »V prihodnjih nekaj letih ne vidim drastične redukcije dizelskih motorjev, temveč bolj počasen padec prodaje,« je za Automotive News Europe povedal Pietro Boggia, svetovalec pri podjetju Frost&Sulllivan.
Vložki še vedno visoki
Za dizelske motorje torej časi zagotovo niso najlepši, ob tem pa jim vsake toliko časa zadajo kakšen nov udarec. Nazadnje se je to zgodilo prav ta teden v deželi dizla Nemčiji, kjer bo po odločitvi sodišča odslej mogoče avtomobilom s starejšimi (!) dizelskimi motorji prepovedati vožnjo po določenih predelih mest. A po drugi strani gre njihov razvoj naprej in zadnje besede zagotovo še niso rekli. Še več, vložki nekaterih proizvajalcev v njih so gromozanski. Samo Daimler, katerega prvi mož Dieter Zetsche je pred časom izjavil, da se je »za dizel vredno boriti«, je v razvoj novih dizelskih motorjev, ki ustrezajo zelo strogim merilom o izpustih NOx, denimo vložil več milijard evrov.
»Velika napaka tako z ekološkega kot ekonomskega vidika bi bila dizelske motorje kar prekrižati in se jim odreči. Zato se nalašč ne opredeljujemo le za eno vrsto pogona, marveč se zavzemamo za sobivanje več vrst pogona – čistih in učinkovitih bencinskih in dizelskih, priklopnih hibridov, električnih in pogonskih sistemov na gorivne celice,« je za Automotive News Europe povedal Mario Mürwald, vodja razvoja dizelskih motorjev pri Daimlerju. Nove dizelske motorje seveda predstavljajo in jih razvijajo še številni drugi (»Dejstvo je, da moderni dizli ostajajo ključni del naše strategije v določenih segmentih,« pravijo pri evropski podružnici Forda), se pa po drugi strani pri določenih znamkah pojavljajo tudi (neuradne) informacije o popolnih opustitvah dizelskih motorjev – ta teden je novica, da od leta 2022 ne bodo več ponujali dizelskih motorjev, pricurljala iz Fiata, da jih bodo prej ali slej dokončno prekrižali, je bilo že prej slišati od nekaterih japonskih proizvajalcev…
Mnenja so različna
Kaj pa pravijo pri nas? Ravno z zadnjim delom zadnje izjave, ki govori o »določenih segmentih«, lahko povežemo razmišljanje direktorja Toyote Slovenija Primoža Tiringarja, ki meni, da dizelski motorji sicer ne bodo izginili s trga, bodo pa zagotovo igrali minorno vlogo pri osebnih vozilih. »Za vsakdanjo uporabo, tako za osebne kot službene poti, bodo v prihodnosti prevladovali bencinski, hibridni in priključni hibridni pogoni, dolgoročno tudi električni. Zagotovo se bodo dizelski motorji ohranili v vozilih za prevoz tovora in velikih terencih. Tako investicije v razvoj dizelskih motorjev zagotovo niso neupravičene, še zlasti za blagovne znamke, katerih delež prodaje gospodarskih vozil predstavlja pomemben del. Mora pa razvoj iti predvsem v izboljšave na področju emisij trdih delcev in dušikovih oksidov, ki so kancerogeni in človeku neposredno škodljivi ter se o njih do afere Dieselgate ni veliko govorilo,« meni Tiringar, predstavnik znamke, ki je znana po tem, da nikdar ni ravno najbolj stavila na dizle – Toyota je že leta 1997 predstavila prvi serijski hibridni avto prius. »Ta je bil zgolj prvi korak k cilju ukinjanja dizelskih motorjev iz prodajne ponudbe, čemur smo priča danes, ko recimo križanca C-HR sploh ne ponujamo z dizelskim motorjem in so stranke nad hibridnim pogonom navdušene. Lahko potrdim, da uvajanje novih produktov v prihodnjih letih nadaljujemo,« je dodal Tiringar.
Malce drugačno je seveda mnenje pri tistih znamkah, ki jim je dizelski motor bliže. Med njimi so tudi tiste koncerna Volkswagen, ki jih pri nas zastopa Porsche Slovenija, katerega generalni direktor Danilo Ferjančič pričakuje, da se bodo v prihodnjih letih iz prometa postopoma poslovila vozila s starejšimi dizelskimi motorji, ker je tu tematika s trdimi delci prisotna v takšni meri, da jo zlasti v mestih in gosto poseljenih področjih pač ne bomo več tolerirali, medtem ko so pri novih dizelskih motorjih ti izzivi rešeni. »Gre za izjemno varčne motorje, ki imajo poleg tega tudi nižjo stopnjo emisij CO2 kot primerljivi bencinski motorji. Diskusija o tem, da ti motorji ne bi bili več naprodaj, ne temelji na stvarnih argumentih, ampak je vmes že malce demagogije,« nam je povedal Ferjančič, ki kljub vsesplošni gonji proti dizelskim motorjem nima občutka, da se jim obrača hrbet. »Seveda pa se zdaj bolj pogosto pojavljajo vprašanja v zvezi s prihodnostjo dizla. V Sloveniji že od leta 2014 opažamo splošni trend v smeri bencinskega motorja oziroma druge vrste pogona, čeprav je dizelski zlasti od srednjega razreda navzgor še vedno prevladujoč izbor. Kar zadeva našo hišo, smo že od nekdaj ponosni tudi na naše zmogljive in gospodarne bencinske motorje. Sicer pa si v časovnem okviru 15 do 20 let ne predstavljam svetovne mobilnosti brez dizelskih motorjev. Če odmislimo prej omenjeno gonjo, ki jo je – roko na srce – sprožila afera koncerna Volkswagen, in se zadeve lotimo stvarno in z dejstvi, bomo ugotovili, da ima dizelski motor še ogromno razvojnega potenciala in bi moral igrati tudi v prihodnje pomembno vlogo.«
Če torej potegnemo črto: mnenja in napovedi se razlikujejo, odgovor pa bo kot vselej podal le – čas.
