Nemškim mestom bodo dovolili, da na določenih območjih prepovedo vožnjo avtomobilov z dizelskimi motorji. Takšna je bila namreč danes odločitev nemškega sodišča s sedežem v Leipzigu, ki je bila pričakovana, pa čeprav bo vplivala na milijone lastnikov vozil. Nemci tako le sledijo nekaterim drugim državam in mestom, ki so napovedali boj za čistejši zrak. Na tovrstnem seznamu so tako že London, Oslo, Rim, Peking in Šanghaj. Število županov mest, ki se zavedajo, da so prav dizelski motorji velik onesnaževalec okolja, pa je iz meseca v mesec vse večje, podobne prepovedi so najpozneje do leta 2025 že napovedali tudi v Parizu, Madridu, Atenah in Ciudadu de Mexicu.
Vzporednice s tobačno industrijo
Po škandalu zaradi goljufanja pri izpušnih plinih iz septembra 2015 se vse več Evropejcev zaveda nevarnosti dizelskih motorjev za zdravje. »Velik delež k vse več boleznim in globalnemu segrevanju prispevajo prav dizelski motorji,« svari Helena Molin Valdes, ki se pri Združenih narodih bojuje za čistejše okolje. Številke so skrb vzbujajoče, saj naj bi dušikov oksid in prašni delci vsako leto samo v državah Evropske unije zakrivili 400.000 prezgodnjih smrti, od tega v Nemčiji 13.000. »Okoljske omejitve so najhitrejša in najučinkovitejša pot, da ljudi obvarujemo pred nevarnim onesnaževanjem zraka, ki ga dihamo,« pravi okoljski odvetnik Ugo Taddei, nekateri pa vlečejo vzporednice s tobačno industrijo, ki je desetletja minimalizirala dejstva o vplivih cigaretnega dima na zdravje ljudi, pa čeprav so študije kazale drugače.
Tudi zato so vse glasnejši pozivi, naj dizelsko gnana vozila zamenjajo električna, ki pa se trenutno soočajo z dvema težavama – dosegom z enim polnjenjem, ki je še vedno precej manjši od želenih 300 kilometrov, in (pre)visoko ceno, saj se kot tista primerna omenja največ 24.000 evrov. Ko bosta težavi odpravljeni, ljudje ne bodo več imeli razloga, da bi elektriki rekli ne, saj bodo električna vozila preprosto boljša in tudi cenejša od dizelsko ali bencinsko gnanih. »Do leta 2025 bodo vsa nova vozila električno gnana, pa naj gre za osebna, prevozna, celo traktorje. Vse, kar se premika na kolesih, bo gnala elektrika,« je prepričan Tony Seba, profesor ekonomije na Univerzi v Stanfordu. Dodaja, da prav zdaj potekajo najhitrejše in največje spremembe v prometu v zgodovini.
Rekorderja sta Stuttgart in Düsseldorf
Nemčija sicer spada med evropske države z največ prometa, v kar 70 mestih, med njimi sta tudi München in Köln, pa so izmerili višjo stopnjo dušikovega oksida od povprečja v EU. Rekorderja sta Stuttgart in Düsseldorf, kjer so odgovorni odločitev sodišča pospremili z odobravanjem. A brez težav ne bo šlo. Industrija in nekaterimi predstavniki vlade so že izrazili strah, da bo prepoved močno vplivala na življenje lastnikov dizelskih motorjev, ne zgolj zato, ker svojih avtomobilov ne bodo smeli voziti, temveč ker se bo njihova vrednost drastično zmanjšala. Zmanjšuje pa se tudi njihova priljubljenost. Še leta 2015 je delež dizelsko gnanih novih vozil v Nemčiji dosegel 48 odstotkov, lani je bil vsega 39 odstotkov. Tudi zato je kanclerka Angela Merkel predlagala sklad, vreden več milijard evrov, ki naj bi poskrbel za izboljšanje javnega prevoza in nadgraditev flote električnih avtobusov.
Trenutno je v Nemčiji registriranih več kot 15 milijonov dizelsko gnanih osebnih vozil, približno šest milijonov pa ustreza najstrožjim standardom izpustov euro6, ki jih bo mestna uredba celo izvzela. V eni izmed analiz so izračunali, da bi se strošek prilagoditve enega dizelskega motorja in zmanjšanja izpustov dušikovega oksida za 90 odstotkov gibal od 1300 do 2500 evrov, strošek preureditve 5,8 milijona najstarejših in najbolj umazanih dizlov pa bi bil od 7,6 do 14,5 milijarde evrov.
