Smučišče, ki je še posebno znano po nočni smuki, je bilo dolga leta v krizi, deloma zaradi milih zim pa tudi zaradi notranjih trenj v podjetju, menjav vodstva in poslovanja v preteklosti. Najbolj so ga bremenile obveznosti do avstrijske slabe banke Heta, ki je grozila celo z zaplembo zadnje velike naložbe – šestsedežnice iz leta 2006.
Po besedah v. d. direktorja smučarskoturističnega centra Tomaža Trobiša pa je podjetje februarja letos avstrijski slabi banki plačalo zadnji obrok v višini 720.000 evrov. Z avstrijsko slabo banko so se namreč dogovorili, da odpiše približno 2,4 milijona evrov preostalega dolga (v obliki lizinških pogodb), Trobiš pa ob tem poudarja, »da upnik svojih terjatev ne bi mogel izterjati, ni pa se izkazalo za ustrezno niti to, da bi odpeljal šestsedežnico«. Podjetje tako nima več dolgoročnih kreditov, je kapitalsko ustrezno in bo zato lažje in bolje poslovalo, je optimističen Trobiš.
Zadovoljstvo nad premagovanjem težav Starega vrha sta izrazila tudi župana Miha Ješe (Škofja Loka) in Janez Čadež (Gorenja vas - Poljane) ter poudarila, da so vsi stopili skupaj, rešili smučarijo in s tem posredno pomagali tudi turizmu. Občini sta do zdaj v smučišče vložili 640.000 evrov, Stari vrh pa je s prodajo smučarskih vozovnic za petletno obdobje pridobil dodatnih dobrih 200 tisočakov. Pomemben je bil tudi odziv gospodarstva iz obeh občin, ki je s sponzorskimi vložki v višini nekaj več kot 100.000 evrov pripomoglo k temu, da je Stari vrh prebrodil krizo.
Letos 25.000 smučarjev
Po Trobiševih ocenah so z do zdaj preštetimi 25.000 smučarji v tej zimi zagotovili pozitivno poslovanje, ki pa naj bi ga po dogovoru in odpisu hudega finančnega bremena lahko še izboljšali. Enotna je tudi ocena obeh občin, da je delovanje STC Stari vrh bolje sprejeto tudi v lokalnem okolju, četudi se še pojavljajo kritike ravnanja v. d. direktorja Tomaža Trobiša. Ta odgovarja, da ga kritizirajo predvsem tisti, ki so prej precej prispevali k slabemu poslovanju oziroma odnosom.
»Če nekomu ukinemo nerazumno visok popust pri smučarskih vozovnicah za njegove goste, to storimo zato, ker je taka cena za podjetje škodljiva,« je Trobiš pojasnil enega od očitkov prizadetih ponudnikov prenočitev.
Podjetju sicer ostaja še za približno 400.000 evrov različnih obveznosti, ki pa so po oceni odgovornih obvladljive. V bližnji prihodnosti ne načrtujejo novih žičniških naprav, načrti glede števila smučarjev pa so precej smeli, saj naj bi na Starem vrhu vsako leto smučalo kar 60.000 smučarjev, ki naj bi v blagajno prinesli približno 700.000 evrov. Pozneje načrtujejo tudi novo ali prenovljeno žičnico. Vsekakor pa bo vse lažje, če bodo tako nezadovoljni iz okolja kot žičničarji in vsi, ki imajo na skrbi turizem v obeh občinah, delovali skupaj, so prepričani odgovorni. Izhodišče z razrešitvijo krize Starega vrha so namreč omogočili v največji meri davkoplačevalci obeh občin.
