Vlada je na današnji seji potrdila nova izhodišča za nadaljevanje pogajanj s sindikati javnega sektorja, a kakšna so, ni želela razkriti ne vladna ne sindikalna stran. Nova glavna vladna pogajalka Lilijana Kozlovič, ki je na tem mestu zamenjala ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, je povedala, da so se zahtevam sindikatov približali, a da morajo še naprej zasledovati makroekonomski finančni okvir.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je dejala, da je vlada izhodišča potrdila soglasno. Ob tem je znova poudarila, da za več kot 900 milijonov evrov težke sindikalne zahteve ni fiskalnega prostora, ter spomnila, da so že sicer za letos zagotovili sredstva za približno štiriodstotno rast mase plač.

Razlike v stališčih so še vedno prevelike

Vladna pogajalska skupina se je po seji vlade najprej sestala z pogajalsko skupino sindikatov, ki jo vodi predsednik Pergama Jakob Počivavšek, zvečer pa še s predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pod vodstvom Branimirja Štruklja. Počivavšek je povedal, da se je vlada končno le opredelila do vseh stavkovnih zahtev, da so nova izhodišča »določen korak naprej«, vendar pa je razlika med vladno in sindikalno stranjo še vedno precejšnja in bo za dogovor potrebno še veliko napora. »Predlog vlade, takšen, kot je, še zdaleč ni sprejemljiv,« je dejal Počivavšek.

Še nekoliko bolj pesimističen je Štrukelj. »Težko bi rekel, da gre za korak naprej. Gre bolj za nakazovanje koraka, da bi lahko s sedanjega stopicanja stopili v hojo. Če se ne bo nič spremenilo, ne bo mogoče priti do konca pogajanj,« je ocenil Štrukelj. Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek.

Bodo učitelji bojkotirali nacionalno preverjanje znanja?

Stavkovni odbor Sviza je na seji, ki je potekala pred pogajanji, sklenil, da pri svojih zahtevah ne bo popuščal. Če se jim z vlado ne bo uspelo dogovoriti, bodo 14. marca ponovno stavkali, na enak način kot februarja, le da protestnega shoda tokrat ne bo v Ljubljani, ampak bodo zborovanja potekala v desetih drugih krajih. V primeru, da tudi to ne bo zaleglo, pa nameravajo po 14. marcu stavkovne aktivnosti zaostriti. Kot eno izmed možnosti je Štrukelj omenil učiteljski bojkot nacionalnega preverjanja znanja.

Zaostrovanje stavkovnih aktivnosti napovedujejo tudi drugi sindikati. Šestnajst sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška, ki je enodnevno opozorilno stavko in protestni shod pred vlado pripravilo 24. januarja, naj bi jih stopnjevalo po 19. marcu, o dodatnem pritisku na vlado pa razmišljajo tudi policisti, ki stavkajo od 12. februarja, ter zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so dan kasneje izvedli dvourno opozorilno stavko.

Naj spomnimo, da znašajo sindikalne zahteve po oceni vlade kar 991 milijonov evrov, medtem ko je sama v prejšnjih izhodiščih predlagala enoodstoten dvig plačne mase v višini 45 milijonov evrov. Po ostrem odzivu sindikalne strani je minister za javno upravo Boris Koprivnikar podal vladi odstop, saj po lastnih besedah v takšnem položaju ni videl realne možnosti, da bi dosegli sprejemljiv dogovor.