Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je namreč Cerarju očitala, da je »državo uspel pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini«. Spomnila je, da je vlada podpisala stavkovne sporazume z zdravniki in policisti ter zvišala plače direktorjem in ravnateljev, ob tem pa mislila, da bodo »vsi ostali javni uslužbenci ostali tiho«. Zato je Mira Cerarja vprašala, kako namerava preprečiti kaos, ki ga je pričakovati ob stavkah, ter kako je lahko dopustil, »da so mu stvari tako zelo ušle iz rok«.
»Kaosa ne sme biti in ga ne bo,« je v odgovoru zatrdil Cerar in Bratuškovi očital »preveč dramatične tone«. Vlada po njegovih besedah napoved stavk jemlje z vso resnostjo ter vodi intenziven dialog s socialnimi partnerji. Kot je dejal, se odgovorno in redno pogajajo ter pri tem ustrezno, sorazmerno in pravično delijo učinke gospodarske rasti tudi med zaposlene v javnem sektorju. Poudaril je, da so že za 10,7 odstotka povečali maso plač v javnem sektorju, te pa so se v povprečju zvišale za sedem odstotkov. Po njegovih besedah so prenehali veljati že skoraj vsi varčevalni ukrepi, zato težko razume »izjemne pritiske sindikatov«, ki imajo enormne zahteve.
Dogovori, ki jih je vlada sklenila s posameznimi sindikati, pa se po njegovih besedah nanašajo na postopno sproščanje varčevalnih ukrepov in odpravo plačnih anomalij. Te težave so se leta kopičile, je še poudaril premier. Glede dogovora s policisti je spomnil, da so morali izpolniti zavezo ene preteklih vlad. Pri zdravnikih pa je bila vlada »prisiljena v pogajanja«, pri čemer je z namenom, da bi državljanom omogočila dostop do zdravstvenih storitev, sprejela kompromisni dogovor. Tudi pri stavkovnem dogovoru z gasilci je vlada iskala soglasje vseh ostalih sindikatov, je dodal.
Napovedal je, da bo vlada nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja ter iskala čim bolj pravičen in finančno vzdržen kompromis. Dodal je, da vlada zagotavlja stabilnost, razvoj in gospodarsko rast, »ne moremo pa deliti, česar nimamo«. Cerar je zatrdil, da so se neto plače vsa leta dela te vlade zviševale, predvsem preko davčnih razbremenitev. Glede višine letošnje uskladitve minimalne plače je ocenil, da je naše gospodarstvo v dobri kondiciji in bi »lahko zmoglo več kot zakonsko uskladitev z rastjo inflacije«. Zato se strinja, da se ta uskladitev postavi na višji ravni, pri čemer pa je treba upoštevati socialni in ekonomski kriterij - torej tudi interese gospodarstva. Opozoril je, da z dvigom minimalne plače ne smemo ogroziti delovnih mest in porušiti plačnih razmerij.
V zdravstvu stavke ne želijo uperiti v bolnike
Vodja koordinacije stavkovnih odborov, ki so stavko napovedali za v sredo, Jakob Počivavšek je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da so porušena razmerja znotraj poklicev v zdravstveni dejavnosti nevzdržna. Ena ključnih stavkovnih zahtev pa je po njegovih besedah tudi sprejem standardov in normativov, ki so bili stalnica že preteklih stavkovnih sporazumov. V sredo bodo stavkali zaposleni različnih profilov, med njimi so strežnice, bolničarji, čistilke, vzdrževalci, energetiki, skladiščniki, laboratorijski tehniki, farmacevtski tehniki, medicinske sestre, zdravstveni administratorji, računovodski delavci in kadrovski delavci. Kot je poudaril sekretar Sindikatov v zdravstvu Pergam Vladimir Lazić, zdravstvo ne temelji le na nosilcih te dejavnosti, torej zdravnikih, ampak gre za med seboj povezano verigo različnih profilov.
Stavko so napovedali okoli 120 zdravstvenim ustanovam v Sloveniji, koliko zaposlenih se bo za stavko odločilo, še ni znano, saj se lahko zanjo odločijo tudi tik pred zdajci, je pojasnil Počivavšek. Po njegovih besedah so stavkovne aktivnosti podprla vodstva številnih zavodov. Zaposleni v zdravstveni dejavnosti se bodo udeležili tudi shoda pred poslopjem vlade, tisti, ki jih ne bo v Ljubljano, pa bodo svojo podporo stavkovnim aktivnostim v času shoda izrazili pred zavodi. Kot so zagotovili tudi predstavniki posameznih sindikatov, bodo stavko izvedli na način, da bo ta v najmanjši možni meri prizadela bolnike. Za stare pod 18 in nad 65 let se stavka ne bo v ničemer poznala, drugi bolniki jo lahko občutijo v nekoliko daljših čakalnih dobah, zanje namreč nekaterih nenujnih storitev ne bodo izvajali.
Tako bo denimo v laboratorijih veljal nedeljski urnik, opravljali bodo urgentne preiskave, druge pa bodo preložili na prihodnje dni. Denimo diabetične bolnike, ki so bili na ta dan naročeni na redno preiskavo, bodo prenaročili na neki drug dan, če bo bolnik to preiskavo nujno potreboval ali če je starejši od 65 let, pa so preiskavo dolžni opraviti, je pojasnila predsednica Sindikata laboratorijske medicine Slovenije (SILMES) Mojca Završnik.
Tudi radiološki inženirji po vsej Sloveniji so pozvani, da opravijo nujne stvari, je dejal predsednik Sindikata sevalcev Slovenije Robert Kokovnik. Ob tem je opozoril, da so nosilci dejavnosti, torej zdravniki, tisti, ki povedo, kaj je nujno. »Po slabih izkušnjah iz prejšnjih stavk vemo, da se najdejo posamezniki, ki to izkoriščajo in iz pozicije moči izsiljujejo nujnost preiskav,« je pojasnil in izrazil upanje, da tovrstnih ekscesov ne bo. Po Kokovnikovih besedah so nenujne denimo preiskave v presejalnih programih, a se še dogovarjajo, ali jih bodo tisti dan izvajali ali ne. Predsednik Florence sindikata medicinskih sester Miha Benet je ocenil, da glede na naravo njihovega dela velikega učinka v stavki ne bo, saj bodo pri svojem delu tudi ta dan delovali za dobro bolnikov. Se bodo pa njihovi člani in drugi zaposleni udeležili protestnega shoda.
Stavka bo v sredo potekala tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Kot je naštel Lazić, sicer tudi predsednik sindikata zavoda, tehnično-vzdrževalni sektor ne bo izvajal rednih vzdrževalnih del, kurirska služba bo raznašala samo nujne pripravke, strežnice bodo čistile samo bolniške sobe, smeti ne bodo odnašali. Čakalna doba se bo po njegovih ocenah podaljšala za kako minuto ali uro. V javnih lekarnah, med katerimi so tudi bolnišnične, bodo stavkali v sredo med 10. in 13. uro, v tem času bodo lekarne delovale na nivoju dežurstva.
Počivavšek je obžaloval, da se stavki niso pridružili tudi drugi sindikati z zdravstvenega področja, ampak nekateri organizirajo ločeno stavko v februarju, čeprav so njihove stavkovne zahteve v svojem bistvu enake. Upa, da bodo z obema stavkama spodbudili vlado, da se bo lotila reševanja problemov v zdravstvu.
