Jutrišnja stavka je zaradi podcenjujočega in ignorantskega odnosa vlade do legitimnih zahtev javnih uslužbencev neizogibna, so danes povedali v koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov, ki jo vodi predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Opozorili so, da vladna stran vztrajno zavrača pogajanja o njihovem predlogu, ki temelji na dejstvu, da so bila z dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami, zlasti z zdravniki, popolnoma porušena plačna razmerja.
Vlada je po navedbah sindikatov tak pristop izrecno zavrnila predvsem zato, ker bi pomenil dodatno zvišanje vrednosti plačnih razredov zaposlenih do 26. plačnega razreda (1174 evrov osnovne bruto plače). Pri čemer pa na vladni strani nočejo upoštevati, da uvrstitve teh delovnih mest niso nikoli obravnavali v povezavi z zdravniškimi plačami, ki so se povišale za tri do sedem plačnih razredov. V sindikatih pravijo, da je vlada predlagala spremembo vrednotenja le za peščico delovnih mest, ki jih sama ocenjuje kot neposredno primerljiva z zdravniškimi, temu naboru pa je dodala še nekaj delovnih mest, ki jih zaseda relativno malo zaposlenih z doktorati in magisteriji znanosti. V koordinaciji stavkovnih odborov so nezadovoljni tudi z vladnimi ocenami finančnih posledic, saj so po lastnih besedah izrecno izrazili pripravljenost na dogovor o postopni realizaciji svojih zahtev.
Sindikati Počivavškove skupine, ki jo sestavlja več kot 20 sindikatov iz državne uprave, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, sociale, pravosodja, okolja, obrambe in gasilstva, zahtevajo za delovna mesta nad 26. plačnim razredom dvig za tri do štiri plačne razrede. Za delovna mesta do 26. plačnega razreda pa zvišanje za dva plačna razreda. Obenem so na vlado naslovili zahtevo po takojšnem začetku odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov, uveljavljenih v času krize, vključno z osemodstotnim znižanjem plač po zakonu za uravnoteženje javnih financ (Zujf) iz leta 2012. Posamezni sindikati imajo tudi ločene zahteve; želijo si ureditve delovnih pogojev, povečanja števila zaposlenih, sprejetja standardov in normativov za njihovo področje in podobno.
Koprivnikar stavke ne namerava plačati
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je danes znova opozoril, da bi z uresničitvijo vseh zahtev, ki po oceni vlade znašajo kar 991 milijonov evrov, zaustavili gospodarsko rast in znova pahnili državo v recesijo. Stavke sindikatov javnega sektorja po njegovi oceni niso upravičene, saj se je masa za plače v javnem sektorju v zadnjih dveh letih povečala za več kot deset odstotkov, povprečna plača zaposlenih pa za sedem odstotkov. »Pri vseh napovedanih stavkah gre za interesne stavke, da bi zaposleni dobili nekaj več, in ne za stavke za izpolnitev pravic, ki so zaposlenim kršene, oziroma zavez, ki jih delodajalec ne izpolnjuje,« je opozoril Koprivnikar in dodal, da takšne stavke po zakonu niso dolžni plačati.
Minister je zavrnil očitke, da se vlada ne odziva, in pojasnil, da so se v pogajalskem procesu s sindikati zavezali, da se bodo dogovorili le o dvigu plač, ki so primerljive z zdravniškimi, in ne o zvišanju vseh plač. Glede zahteve po odpravi osemodstotnega znižanja plač pa je povedal, da Zujf spremembe vrednotenja plačne lestvice ni sprejel kot začasni ukrep. »Plačna lestvica je bila prevrednotena. Sam učinek tega prevrednotenja pa je bil kompenziran z drugimi uvrstitvami,« je dejal Koprivnikar. Zagotovil je, da se bo vlada še naprej pogajala, vendar ne na ulici, ob tem pa opozoril, da ne bodo sprejemali zavez, ki bi bile škodljive za državo, »pa tudi če bi jih prenesli daleč v prihodnost«.
Masa plač je v desetih letih porasla za milijardo
Stavkovne zahteve sindikatov so ogorčile tudi gospodarstvo. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bi njihovo uresničenje povzročilo ali kršenje fiskalnega pravila, ki je zapisano v ustavi, ali pa krčenje investicij in socialnih transferjev oziroma dvig davkov. Pri tem ugotavljajo, da se je masa plač v javnem sektorju v zadnjih desetih letih povečala za več kot milijardo evrov, z 2,7 na 3,9 milijarde, kar pomeni dvig z 20 na 23 odstotkov vseh javnofinančnih odhodkov. Če bi se uresničile vse plačne zahteve javnega sektorja, pa bi se ta delež povečal na skoraj 30 odstotkov.
Delodajalci opozarjajo, da povprečni javni uslužbenec že zdaj prejema za skoraj 400 evrov višjo bruto plačo od zaposlenega v gospodarstvu, medtem ko so denimo v Avstriji plače v javnem sektorju za okoli 8 odstotkov nižje kot v zasebnem.
