Resno ukvarjanje s športom med mladimi ni nikakršna redkost, posebno v srednješolskih letih. To seveda zavzame velik del dijakovega prostega časa, usklajevanje šole in športa pa je lahko kar precejšen izziv. Dijaki se morajo dobro organizirati, da ne popuščajo niti v šoli niti pri športu.
Na Gimnaziji Škofja Loka je že tretje leto možnost vpisa v športni razred. Ta je namenjen dijakom, ki se resneje ukvarjajo s športom. Program je po sestavi podoben programom v drugih razredih, vendar ima določene razlike, ki dijakom olajšajo vsakdan.
Dijaki imajo status športnika, ki jim omogoča, da se sami odločijo, kdaj bodo vprašani pri različnih predmetih, poleg tega pa so oproščeni določenih seminarskih nalog. V drugem letniku imajo na urniku eno dodatno uro športne vzgoje ter poseben predmet športna biologija, pri katerem se učijo o človeškem telesu in vplivu športa nanje. Če naletijo na težave, jim je omogočena učna pomoč. Udeležujejo se tudi raznih športnih taborov, tako pozimi kot poleti, kjer so dejavni na različnih področjih športa.
Ni prijetno, če si vprašan po tekmi
Za mnenje sva vprašali tudi razrednika 3. letnika športnega razreda, profesorja Mateja Albrehta. Podpira športni razred in se mu zdi zelo koristen. Meni, da tak razred resnično koristi dijakom in da ne gre za nikakršno »potuho«. Želi si, da se bi športni razred ohranil tudi za prihodnje generacije, saj je program zelo primeren za dijake s športnimi ambicijami.
»V mojem razredu je 17 dijakov, ki trenirajo od štirikrat do petkrat na teden, poleg tega imajo še tekme in so posledično zasedeni pet ali šest dni na teden. Potem je to res težko združiti. Ko prideš domov utrujen, je težko delati še za šolo. Dijaki morajo biti zelo disciplinirani. V bistvu je njihov vsakdan samo šola in šport. Menim, da je zelo dobro, da imamo športni razred, da se vsaj malo prilagodi. Pogosto imajo tekme ob nedeljah in se lahko z gostovanja vrnejo v poznih nočnih urah. Ni ravno prijetno, če si vprašan v ponedeljek po tekmi,« je povedal Albreht.
