Vedno pogosteje slišimo, da mladi niso več tako športni, kot so bili včasih, da je šport zanje samo ovira v njihovem virtualnem svetu ali pa ga mogoče zanemarjajo iz lenobe. Seveda pa se to po drugi strani sliši dokaj neverjetno, saj vedno znova beremo o kakšnem novem velikem dosežku mladega vrhunskega športnika. A še vedno ostaja vprašanje, kakšno je torej zanimanje mladih za šport. Je res tako porazno, kot se zdi, ali pa je zanimanje mladih za šport še vedno veliko? Odgovor smo poskušali najti s pomočjo ankete med 132 dijaki drugega letnika Gimnazije Škofja Loka. Med njimi je bilo 42 fantov in 90 deklet. Rezultati so zanimivi.
Resno trenira manj deklet
Čeprav bi kdo morda pomislil, da se s športom ukvarja več fantov kot deklet, ni tako. Od anketirane moške populacije dijakov se jih v športu udejstvuje 36 od anketiranih 42, kar predstavlja 86 odstotkov, pri dekletih pa se s športom ukvarja kar 78 dijakinj izmed anketiranih 90, kar predstavlja 87 odstotkov. Najpogostejši razlogi za udejstvovanje mladih v športu so: boljše počutje, izboljšano zdravstveno stanje in celo sklepanje novih prijateljstev. Anketiranci so navedli tudi željo po lepši postavi.
Zanimalo nas je tudi, kakšno je njihovo udejstvovanje v športu – ali se z njim ukvarjajo rekreativno ali šport resno trenirajo. Opazili smo, da je tu delež moških dijakov, ki posamezno športno disciplino resno trenirajo in se morda celo že ukvarjajo z vrhunskim športom, večji od ženskega. Pri fantih je delež prvih kar 58-odstoten, pri dekletih pa 25-odstoten.
Za več izbire pri športni vzgoji
In kaj je tisto, kar mlade, ki se ne ukvarjajo s športom, odvrača od njega? Presenetljivo je veliko dijakov za razlog navedlo šolo, saj jim predstavlja preveliko oviro, ali pa so osredotočeni predvsem na šolske obveznosti. Drugi imajo svoj čas usmerjen v druge obšolske dejavnosti, nekaterim pa udejstvovanje preprečuje zdravje ali pa morajo pomagati doma oziroma na kmetiji. Delež anketiranih, ki nimajo razloga za to, da se ne udejstvujejo v športu, pa je le triodstoten – oba spola si »lenobo« enakopravno delita.
Anketirance smo povprašali tudi o vzrokih, ki so razlog za to, da se še več mladih ne ukvarja s športom. Najpogosteje so odgovorili, da bi k večji udeležbi pripomogla večja izbira športov. Pri tem velja omeniti tudi problem transporta. Večina dijakov stanuje v Škofji Loki in v manjših krajih v njeni okolici. Posledično niso v bližini večjih mest, kot sta na primer Kranj in Ljubljana, kjer je izbira športov večja in je posledično lažje najti želeno aktivnost.
Ukvarjanje s športom je v manjših občinah tudi drago, saj je povpraševanje po njem veliko, konkurenca pa majhna. Dijaki menijo, da bi moralo biti ukvarjanje s športom cenejše, saj se včasih zdi, da ni dostopno vsem mladim. Dobrodošla bi bila tudi kakršna koli finančna pomoč kluba oziroma države za lažje udejstvovanje otrok v vseh mogočih športih, ne glede na njihovo finančno stanje doma.
Večina dijakov meni, da nezanimanje za šport ni krivda naše države, saj si le 15 odstotkov želi boljše promocije na državni ravni. Zato pa velika večina meni, da bi morali pri športni vzgoji ponujati pestrejšo paleto športov, saj bi tako lahko več ljudi spoznalo tistega, ki bi jim bil najbolj pisan na kožo.
